Ste časovni optimist? Tako si pomagati, če imate težave z zamujanjem

"Se opravičujem, na cesti je bila gneča," je prvi stavek, ko stopite čez vrata pisarne. "Nisem slišal budilke," se glasi izgovor ob zamudi na sestanek. "Bil je obvoz," se zopet zasliši opravičilo. Življenja nekaterih ljudi so pač bolj kaotična od drugih, pri tem pa sploh ni nujno, da prvi v dnevu opravijo in doživijo več kot drugi. 

Morda v zgornjih besedah prepoznate sebi bližnjo osebo, ki ji nikoli in nikdar nikamor ne uspe priti točno. Seveda ji je vedno izjemno žal za zamudo, a kljub temu ta ne bo poslednja. In tako minevajo meseci in leta, čas teče in to osebo vsi poznate kot kroničnega zamudnika, sam pa se tega začaranega kroga zamujanj, njegovih posledic in intenzitete navadno sploh ne zaveda.

Težava je v večnem optimizmu

Situacija je takšna, ker je takšna oseba najverjetneje večni optimist. Tudi ko govorimo o času. Švedi bi jo poimenovali tidsoptimist, v dobesednem prevodu pa ta beseda označuje osebo, ki vedno zamuja, ker misli, da ima na voljo več časa, kot ga ima v resnici. Mi pa jo bomo poimenovali časovni optimist.

Pravzaprav gre za karakterno značilnost, ko oseba ves čas optimistično gleda na potek prihodnjih dogodkov in tako misli, da lahko naredi več stvari hkrati, več stvari zapored in da bo na splošno vse potekalo hitreje in bolj gladko kot se izkaže kasneje.

Da bo zjutraj vstala ob prvem tonu budilke. Da bo v prvem poskusu zadovoljna z izbiro oblačil. Da ne bo pet minut iskala ključev od avta. Da na cesti (tudi če se bo od doma odpravila v času prometne konice) ne bo prometa. 

Takšna oseba tako navadno zamudi že na prvi jutranji opravek, potem pa si lahko le zamislimo, kako se domine rušijo ena za drugo. Iz dneva v dan. Ta oseba je ves čas pod stresom, ves čas se ji mudi in celotna situacija jo ves čas sili v hitenje. Tako včasih v paniki, ker spet zamuja, zapelje čez rumeno luč, ob rdeči teče čez prehod za pešce, teče po stopnicah in počne podobne nevarnosti. 

Časovni pesimizem kot boljša izbira

Morda ste ta oseba vi. In morda se tudi sami borite s časovnim optimizmom. In na srečo ta članek ni napisan zato, da bi se v njem prepoznali in zaradi njega slabo počutili. Namreč - obstaja nekaj trikov, kako lahko svoje življenje spremenite na bolje. Kako prenehate biti časovni optimist. In postanete ...

Časovni pesimist. Ne sliši se tako optimistično, vam bo pa v resnici precej olajšalo vaš vsakdan. Kako postanete časovni pesimist? Pri načrtovanju svojega urnika in opravil bodite pesimistični. Predvidevajte, da boste zjutraj prespali enega ali dva dremeža, da 10 minut ne boste našli čevlja, brez katerega ne morete od doma, da bo na poti do službe ravno tisti dan potekalo delo na cesti in tako naprej. Skratka, med posameznimi opravili si priskrbite dovolj velike premore, da vas zaradi stiske s časom ne bo zajela panika.

Obstajata pa še dve pravili, ki vam bosta pomagali. Naučite se reči ne. Na ta način se vam bo precej osvežujoče sprostil urnik in znebili se boste srečanj in opravkov, ki si jih v resnici ne želite.

Znebite pa se tudi perfekcionizma. Velik odstotek kroničnih zamudnikov je hkrati tudi perfekcionistov, ki čisto preveč časa v dnevu porabijo za to, da se spopadejo s svojim strahom pred tem, da jim stvari ne bodo v popolnosti uspele (na koncu jim zaradi pomanjkanja časa tako in tako pogosto ne, kajne?). Zato se že dan prej zadovoljite s tem, da boste stvari opravili le "dovolj dobro". Tako se boste znebili napetosti in strahu pred ne doseženo perfektnostjo in verjemite, vse bo od tu naprej potekalo bolj gladko.

Preberite še: Razlog za na-smeh! (Piše Melita Meršol)

Morda vas zanima tudi: Dr. Emilija Stojmenova Duh: Tehnološki razvoj kot tak me ne straši, bolj me je strah tega