Stranski učinki denarja (Piše: Mateja Florjančič)

Veliko se govori o okolju. O varovanju tega, o tem, kako smo zadeve potisnili na skrajni rob ter ogrozili domala vse, kar živi na našem planetu. Napovedi so grozljive, rešitve velikokrat le kapljice v vsako sekundo bolj umazano morje.

Ne glede na vse pa se nekateri še vedno požvižgajo na to, kaj bomo zapustili našim otrokom, vnukom, pravnukom (poleg hiše z velikim vrtom). A dejstvo je, da se jim zaradi ignorance prejšnjih ter nedejavnosti sedanjih generacij, ki odločajo, ne obeta nič dobrega.

Ne rečem, marsikaj se je spremenilo. Spomnim se, kako smo, ko sem bila otrok, smeti iz našega gospodinjstva vozili na smetišče v gozd.  Nihče se ni vprašal, kakšne bodo posledice tega. V velikem sodu za garažo se je zbiralo vse, kar naj bi romalo v smeti. Enkrat na dva tedna ga je oče naložil na samokolnico in ga odpeljal spraznit.

Enkrat na dva tedna … ne vem več natančno, kakšna je bila prostornina soda, a glede na to, da nas je bilo doma pet, pa še teta in mati v ločenem stanovanju, praznjenje na dva tedna v resnici ni bilo pogosto. Pa ne, da bi se zagovarjala. Kar smo počeli, ni bilo prav, a kot pribito drži tudi, da bi dandanes tolikšna družina takšen sod z odpadki napolnila v treh dneh. Če ne še prej.

No, tudi naša vasica ima že dolgo smetnjake, pridno ločujemo odpadke, nekdanjo deponijo pa so vaščani v čistilnih akcijah očistili in tam, kjer so nekoč ležale modre tube paradižnikove mezge, embalaže testenin s podobo jajc in pločevinke rib Eva, raste gozd.

Zlasti mi na misel prideta dva, ki kot otroka tekmujeta med seboj, kdo bo prvi vozil ljudi na turistične izlete daleč stran od nam znanih dimenzij. En razlaga o tovarni na drugem planetu in drugi namerava v vesolje poslati komercialno vesoljsko postajo. 

Veliko je še takih primerov, ko bi lahko rekli, da smo do okolja postali prijaznejši. Ampak kaj, ko se mi vse prevečkrat zdi, da je vse skupaj le farsa in metanje peska v oči.

Tako sem pred časom ujela dokumentarno oddajo, ki je razkrila temno plat zelene energije. V njej so se dotaknili vsega, s čimer naj bi varovali okolje in pokazali drugo plat medalje: ni vse zeleno, kar se takšno zdi. Ja, priznam, električni avtomobili res nimajo izpustov, a preden zapeljejo na cesto, povzročijo nemalo škode.

Živo mi je ostal pred očmi ogromen kitajski rudnik grafita, ene nepogrešljivih surovin zadnje čase tako opevanih jeklenih konjičkov. Groza. Druge besede nimam. Pa je to le en primer tega, kako stvar ni tako idealna, kot nam jo skušajo prikazati takšni ter drugačni lobiji, podjetja in posamezniki, ki se jim na račun "varovanja" okolja v žep stekajo nepojmljivi dobički.

Res je, treba bo storiti nekaj. A to, kar se počne sedaj, ni prava rešitev. Kajti omenjeni rudnik je le ena od v ozadje potisnjenih prič tega, kaj poganja kolesje vse bolj onesnaženega sveta in kako umazane roke imajo ljudje, ki imajo moč ter denar.

Veste tiste vetrnice, ki so namenjene pridobivanju električne energije z vetrom? Super zadeva, pa vendar …  en malo manj lep vidik:

nekatere so že dotrajane in jih je treba nadomeščati z novimi. Starih nihče ne reciklira, kajti postopek je predrag in ceneje je izdelati nove. Zato odslužene ležijo kar po poljih novih sodobnih mlinov na veter …

"Ne vem, zakaj jih ne odvržemo v vesolje," je zadevo komentirala oseba, ki jo sicer zelo cenim in spoštujem, ob teh njenih besedah pa nisem mogla verjeti, da nekdo tako razmišlja.

Halo??? Na Zemlji smo uničili skoraj vse, kar se je uničiti dalo. Sedaj pa naj bi svoje umazane lovke širili še po vesolju. S kakšno pravico, lepo vas prosim!!! S kakšno pravico sploh razmišljamo o življenju na Marsu … 

Dragi vesoljci, če ste kje, bodite pametni in okoli Zemlje zgradite neprebojen ščit. Takšnega, ki naši rasi ne bo dopuščal, da bi nos vtaknila izven zemeljske atmosfere. Kajti ljudje smo nevarni. Ljudje uničimo vse. Hitro preprečite vse namere in poskuse, da bi se naselili še kje drugje. Ustavite najbogatejše primerke naše uničujoče vrste.

Zlasti mi tu na misel prideta dva, ki kot otroka tekmujeta med seboj, kdo bo prvi vozil ljudi na turistične izlete daleč stran od nam znanih dimenzij. En razlaga o tovarni na drugem planetu in drugi namerava v vesolje poslati komercialno vesoljsko postajo. Tu so seveda še vsi, ki jima bolj ali manj uspešno sledijo.

Groteskno se mi zdi že to, da ima nekdo toliko denarja, da o takšnih podvigih kot zasebnik sploh lahko razmišlja, medtem ko strada pol sveta. Še bolj grotesko pa se mi zdi, da je velikim res mar samo to, da bi bili še večji in da bi imeli več. Vse drugo je očitno postranskega pomena.

"Saj ni njihova naloga, da rešujejo svet," mi je oponesel prijatelj, ko sem v enem od pogovorov omenila to. Se strinjam, ni. Če se s tem nočejo ukvarjati, se jim pač ni treba. A človek se vpraša, kaj imajo v prsih, da se tako odkrito rogajo in posmehujejo vsem, ki ne, da imajo manj, ampak sploh nimajo. Tudi zato, ker nekje hrana zaradi človeškega vpliva sploh ne raste več.

Res je, pokazala sta pripravljenost pomagati. Zlasti v duhu jat zasebnih letal, ki so pred nedavnim priletele  v Glasgow. In kjer se je znova pokazalo, kaj na koncu pretehta … Bla, bla, bla, je rekla Greta. In Greta je imela prav.

Ne, ni mi težko ločevati odpadkov. Ni mi težko pobirati smeti za drugimi. Ni mi težko hoditi peš in se ne vsak meter peljati z avtom. Ni mi težko zminimalizirati potrošnjo in kupovati lokalno. Ni mi težko za prvi november ne prižigati sveč. Ni mi težko skrbeti za okolje po svojih najboljših močeh.

Vem pa, da to, da jaz in meni podobni namesto plastičnih uporabljamo papirnate palčke za ušesa, medtem ko tisti, ki živijo, očitno, v drugem svetu in ljudi v vesolje pošiljajo na izlet (zagotovo obstajajo izračuni, koliko toplogrednih plinov se za zabavo premožnih sprošča v ozračje), ne bo dovolj, da bi se zadeve izboljšave.

Gre le za en primer. Na žalost bi jih lahko naštela več. Veliko več. Nazornih prikazov, kakšni so dejanski stranski učinki denarja.

Kolumne izražajo stališca avtorjev, in ne nujno tudi uredništva Mična.

Preberite še: 9 okolju najbolj nevarnih plastičnih predmetov (in njihove ekološko prijaznejše alternative)

Morda vas zanima tudi: Greta Thunberg na naslovnici revije Vogue, v pogovoru pa kritična do mode