13.9.2023 ob 7:05 | Foto: Jametlene Reskp/Unsplash
Potovanja in z njimi vseh sort doživetja. Nove izkušnje. Često tudi gurmanske. Navdihujoče. A prav tako kakšne manj prijetne.
Michelin je sinonim. Za prestižne zvezdice, ki jih podeljujejo najboljšim restavracijam po svetu. Rdeče tablice zaljšajo vrsto pročelij tudi pri nas. Kultna zvezdica pa ne bi smela pomeniti le naddobre hrane, chefovih pozdravov iz kuhinje, pogrinjkov, denimo, iz pravega mahu. Lastniki restavracij bi si jo morali prislužiti tudi s svojo osebnostjo. In človečnostjo. Predvsem in tudi do svojega osebja.
Nikdar ne bom pozabila, bilo je pred leti v švicarskem Baslu, v restavraciji z dvema mišelinkama, ko me je mlad natakar po nesreči po hrbtu polil s kokakolo. Medtem ko me je pivnal s krpo in se v joku opravičeval, sem ga mirila, da ni prav nič hudega. Takrat pa se je na kraju »zločina« pojavil lastnik in ga malone zvlekel stran. Ko sem ju dohitela, je ubogi fant že slačil predpasnik. Nagnan. Mahoma.
Na sinonime in spomine opomni tudi nedavna človečna namera ene izmed restavracij za dobrodelno večerjo, za pomoč izbrani družini, ki jo je prizadela poplava. Ob(r)ed se je zgodil prejšnji ponedeljek, izid in donacija zbranih sredstev medijsko – vsestransko – izjasnjena. Vse lepo in prav, vsekakor.
Pa vendarle. Morda bi se lahko – tako kot so to na enem odru storili naši glasbeniki – ob skupnem loncu združili vsi najboljši slovenski kuharji. In pripravili veliko humanitarno večerjo. Ali, na primer, na Pogačarjevem trgu naredili stometrski posladek in ga prodajali po koščkih. Ter z izkupičkom pomagali širši množici. Prenekaterim, ki jim je voda odnesla dom. In so za vselej ostali brez spominov.
Zgolj za primerjavo. Ali v razmislek. Brez insinuacij. S spoštovanjem. Do zvezd. In konstelacije zasluženih zvezdic.
Preberite še: 12 mogočnih dreves (Piše Nika Vistoropski)
Morda vas zanima tudi: Ksenija Benedetti: Kdo lahko tem norostim v Sloveniji naredi konec?
oddajte komentar