Ljudski vremenar Dušan Kaplan: Prve snežinke že konec avgusta

Malo gor, malo dol – kot v bolj ali manj posrečenem kolesarskem žargonu – je v poletnih dneh ozračje nad Slovenijo. Po umirjenih in vremensko prijaznih dnevih se živo srebro začne neusmiljeno vzpenjati in temperature sežejo krepko prek 30 stopinj Celzija, s prehodom hladne fronte pa nastajajo neurja, ki jih spremljajo močni sunki vetra, nalivi in toča.

»Med klepetom s čebelarji sem izvedel naslednje …« pogovor o vremenskih dogodkih začne mag. Dušan Kaplan, ljubiteljski opazovalec in zapisovalec ljudskega izročila o vremenu. In povzame del živahne razprave, ki se je sukala okrog poletja: »Če morda kdo ne verjame, da se podnebje spreminja, mu bom nekaj povedal, je rekel Miro, najstarejši med nami.

In začel: 'Lani so mi čebele rojile kot še nikoli. Nekatere družine tudi dvakrat, trikrat. Nič ni pomagalo, ven so šle na svoje pa konec. Letos so komaj trije roji. In verjemite mi, če kdo ve, kaj se bo zgodilo v prihodnje, vedo čebele. Slutile so letošnjo razvlečeno pomlad, lansko zimo, ki ji človek težko reče prava bloška zima. Zato sem že lani rekel, da bo 2023 čudno leto.' Kimali smo in pritrjevali. Zraven je prisedel lovec Janez in dodal, da je lani imela medvedka v Bloščku tri mladiče. To se zgodi običajno tisto leto, kadar sluti negotovo prihodnost.«

A koliko časa še imamo za prilagoditve, da bi se izognili katastrofalnim razmeram, saj podnebja ne moremo več vrniti na stanje, kot so ga poznali predniki?! Ali ga sploh imamo? 

V vednost: stare modrosti so vaščani na Blokah stresali pred hudo uro prejšnji teden, ko je sunek vetra v silovitem neurju podrl staro lipo v Novi vasi.

»Šepetu narave bi morali prisluhniti,« je prepričan Dušan Kaplan. »Junij se je začel s plohami in hladnim vremenom. Ogrelo se je šele okrog Vidovih dni, 15. v mesecu. To se je poznalo tako pri cvetju kot pri medu. Obeti dobre sadne in medene letine so šli po vodi. Čebele so zelo počasi razvile družine. Lani sem 13. maja natočil 28 kozarcev cvetličnega medu. Regrat je cvetel kot za stavo. Celi oblaki rumenega prahu so se vili čez polja. Letos do konca junija nisem točil še nič. To jemljem kot dokaz, da so podnebne spremembe dosegle tudi moj dom.« In sklene: »Ne morem se znebiti občutka, da nas tudi vreme opominja k drugačnemu ravnanju.«

A koliko časa še imamo za prilagoditve, da bi se izognili katastrofalnim razmeram, saj podnebja ne moremo več vrniti na stanje, kot so ga poznali predniki?! Ali ga sploh imamo? Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob julijskem neuradnem podatku, da je povprečna svetovna temperatura zraka s 17,18 stopinje Celzija dosegla rekord, namreč dejal, da so podnebne spremembe zunaj nadzora.

In znanstveniki se strinjajo, da podnebne spremembe prehajajo na neznano polje in da bo zaradi globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek, v povezavi s pojavom El Niño – svetovna meteorološka organizacija (WMO) je potrdila, da se vremenski pojav vrača –, še več rekordno visokih temperatur.

Kaj pa bližnja prihodnost? Kakšen zadnji mesec nestanovitnega poletja bomo imeli? »Vroče in soparno bo od Aleša, 17. julija, do prvih avgustovskih dni,« pravi Dušan Kaplan.

»Pratika ob zadnjem krajcu, 8. avgusta, kaže na poslabšanje z nevihtami in neurji, okrog velike maše, 15. avgusta, pa ohladitev z močnim dežjem. Tako vreme se bo držalo vse do konca meseca. Ne bodimo presenečeni, če bomo v visokogorju – ponekod celo v sredogorju – dobili prve snežinke že ob ščipu konec meseca, 31. avgusta. Seveda se obdržal ne bo.«

A poletje se bo prevesilo v jesen. In prognoza za ta letni čas? »September se bo začel z lepim vremenom,« pravi Dušan Kaplan. »Po nekaj dežja ob ščipu bo do konca meseca spremenljivo in dokaj toplo vreme. Tako bo držalo tja do srede oktobra.«

Preberite še: 12 mogočnih dreves (Piše Nika Vistoropski)

Morda vas zanima tudi: Prilagodite letošnji dopust, takšno bo vreme julija in avgusta