16.12.2016 ob 8:00
Splavi, čevapčiči, domače žganje – bolj znano kot "rakija". To so pojmi, ki nam pridejo na misel ob omembi Beograda. Glavno mesto Srbije pa je precej več kot le to. Predstavlja mešanico kultur, ki so razvile poseben duh odprtosti in svetovljanstva. Mesta se je menda celo prijel naziv "nizkoproračunski New York", saj je kronan kot prestolnica zabave, pa tudi dobre gastronomske ponudbe. Kako torej do tja?
Metropola le skok iz Ljubljane: v avto, na avtobus ali letalo
Do Beograda boste iz naše prestolnice z avtomobilom po dobrih 500 kilometrih prispeli v petih urah. Iz ljubljanske glavne avtobusne postaje v Beograd trikrat dnevno vozi tudi avtobus, za katerega boste odšteli 37 evrov v eno smer, sicer pa se tja lahko odpravite tudi z letalom – med najugodnejšimi družbami je Air Serbia. In ne pozabite na dinarje!
Kaj si ogledati? Mesto krasi veliko zanimivih ambientov, muzejskih zbirk, cerkva, ulic in parkov. Edinstven pečat pa mu dajeta dve veliki reki Sava in Donava.
Ulica plemenitega kneza za ogrevanje
Spomenik knezu Mihailu, njegova ulica ter palača Srbske akademije znanosti in umetnosti so tri najznamenitejše značilnosti najožjega centra. Tu sta še Narodno gledališče in Narodni muzej. V okolici je še kup drugih muzejev za ljubitelje umetnosti in kulturnih ustanov, a brez skrbi, Beograd bo poskrbel tudi za vse ostale. Ljubitelji nakupovanja boste na svoj račun prišli prav na Knez Mihajlovi ulici, glavni coni za pešce, kjer ne manjka butikov, trgovinic, uličnih umetnikov in kavarn.
Skok do Kalemegdana in ogled hrama svetega Save
Obiskati Beograd in preskočiti sprehod skozi park Kalemegdan in na trdnjavo, je podobno, kot če bi v Rimu preskočili Kolosej. Tu boste izvedeli več o zgodovini, krvavih bitkah in razvoju mesta, pa tudi razgled je izjemen.
Beograd se lahko pohvali tudi z enim največjih pravoslavnih hramov na svetu. Zgrajen je na Vračarskem platoju, kjer so konec 16. stoletja Turki zažgali posmrtne ostanke svetega Save, velikana srbske zgodovine. Hram ima tri galerije za zbore in lahko sprejme okoli deset tisoč ljudi, še vedno pa je v nastajanju. Ne pozabite še na Hišo cvetja in Titovo grobnico ter muzej Nikole Tesle.
Ada Ciganlija – beograjsko morje
Ena od priljubljenih točk mesta je tudi rečni otok, obkrožen z gozdom, kavarnami, restavracijami, športnimi tereni in stezami. To rekreativno območje ponuja tudi lep razgled nad mesto in njegov novejši most na Savi.
Hrana za dušo in nenavadni kotički
V Beogradu zagotovo ne boste ostali lačni. Med priljubljenimi je boemska četrt Skadarlija, stara, tlakovana ulica z bogato zgodovino in četico znamenitih gostiln s tradicijo kot so Tri Šešira, Dva jelena, Ima dana, Šešir moj …
Za tiste, ki jim bolj kot tradicija diši kaj bolj odbitega, pa je Mična poskusila nekaj bolj norega. Navdušila nas je restavracija Lorenzo in Kakalamba. Najprej z interierjem, nato s hrano.
Restavracija je polna kričečih, a okusno dodelanih kotičkov in detajlov, nenavadnih baročnih slik in živahnih lestencev. Stoli so v obliki ženskih zadnjic, kuharja lahko opazujete skozi steklena tla pod vami, namesto slike pa gostom v okvirju pozira živa gospodična. Ko pride čas za sladico, vam kuhar prinese gigantski meni zanje. Tudi obisk stranišča je presenečenje zase, saj vas tam čaka razstavljen deviški pas in žgečkljiv pripomoček, ki ga ne bi želeli uporabiti v resničnem življenju.
Nekoliko manj odbita, a prav tako nenavadna je tudi restavracija Little Bay. Interier baročnega gledališča je prirejen za restavracijo, kjer goste med jedjo v separejih zabava živa glasba – med našim obiskom sta za poskočne brbončice skrbeli pianistka in violinistka.
Hrana, ki jo morate poskusiti – poleg "rakije"
Obiska Beograda ne zaključite brez čevapčičov, kajmaka, ajvarja in bureka, vse skupaj pa se spodobi poplakniti z domačo "rakijo". Srbi jo ponudijo kot aperitiv, ob hladni predjedi, za dobrodošlico, za zdravico, ob slovesu, kot digestiv … Skratka, ob vsaki priložnosti. Pridelujejo jo iz različnega sadja, med najbolj priljubljenimi je žganje iz slive, hruške, kutine, marelice …
Poleg klasik poskusite še sarmo, čvarce (ocvirki), projo (koruzni kruhki), pihtije (meso in zelenjava v želatini) in legendarno Karađorđevo šniclo – ocvrte zvitke telečjega ali svinjskega mesa, polnjene s kajmakom.
Divje nočno življenje na Savi in Donavi
Rečna obala, od koder si lahko prestolnico ogledate z druge perspektive, je resnično poseben zaklad mesta. In ko pade noč? Prav tu na divje zabavljače čakajo splavi, kjer se odvijajo prave razvratne balkanske zabave. Dress code? Kratko, oprijeto, seksi in v visokih petkah. Na drugi strani reke vas čaka nekoliko drugačna zabava, nekaj, kar vas bo spomnilo na berlinsko žurersko sceno. Savamala je nekdanja industrijska četrt, danes center urbane kulture. Če vam narodno-zabavna glasba ni po godu, tu najdete nešteto klubov, iz katerih bobnijo dubstep, drum and bass, rock, pop, živa glasba vseh generacij ali hip-hop … Nekaj za vsakogar, torej.
Avtor: Maja Fister
Foto: Maja Fister, Shutterstock
oddajte komentar