Ideja za izlet: Medvedje Brdo s čudovitimi razgledi in gledališčem pod zvezdami

Pogled na Idrijsko-Cerkljansko predalpsko hribovje je očarljiv že iz dolin, ki so jih med griče in hribe vrezale reke. Ko se vozimo ob bistrih vodah, nas z višin opazujejo naselja, samotne domačije in cerkveni zvoniki, ki kraljujejo nad dolinami, soteskami in grapami. Misel na čudovite razglede, ki jih do vrha pokošeni ter z njivami prekriti hribi obljubljajo, popotnike napelje na idejo, da bi te mehke griče pobliže spoznali.

Poiščite naše predloge za izlet tudi na Facebooku.

Če se boste na katerega od njih povzpeli, vam zagotovo ne bo žal. Naj bo ta konec tedna to Medvedje Brdo, naselje, ki sicer sodi v občino Logatec, do njega pa vodijo poti iz različni smeri: iz Idrije, Logatca, Hotedršice, Zavratca, mi vas nanj peljemo iz Godoviča, od koder do cilja vodi sicer ozka, a asfaltirana cesta. Iz notranjosti se boste do Godoviča pripeljali, če boste primorsko avtocesto zapustili na izvozu Logatec ter nadaljevali proti Idriji. Peljali se boste skozi Kalce in Hotedršico, kje vam svetujemo prvi postanek in ogled ene tamkajšnjih znamenitosti: Tomažinov mlin.

Sredi vasi vas bo s smeri napotila lesena tabla. Zavijete levo in ustavite na dvorišču pred veliko hišo, ki stoji tik ob cesti. Ne, niste še pred mlinom, temveč pred domom gospe, ki vas bo do njega popeljala in vam razložila, da je Tomažinov ali Strojarjev mlin edini ohranjeni še delujoči mlin v Sloveniji, zgrajen nad naravnim požiralnikom. 

Zanesljivih podatkov o tem, od kdaj se nad velikim breznom vrtijo lesena kolesa, ni. Po ustnem izročilu naj bi na istem mestu stal mlin vsaj od začetka 18. stoletja. V 300 letih je v njem mlelo veliko mlinarjev, po prvi svetovni vojni pa so ga kupili sedanji lastniki. Posebnost tega mlina je, da so njegova kolesa nameščena v breznu pod zemeljsko površino. Od treh se dandanes vrti samo še eno, ki poganja težke mlinske kamne ter omogoča mletje pšenice, koruze, ječmena in ovsa. 

Vsekakor zanimiv skok v čas, ko so glavno besedo imela mlinska kolesa in težki kamni, ki so žitna zrna pridno spreminjali v mehko moko. Po ogledu mlina izlet nadaljujte proti Godoviču, kjer vas bo za Medvedje Brdo tik ob cerkvi usmeril kažipot. Cesta se strmo vzpenja in po nekaj kilometrih poti boste prispeli do informativne table, na kateri je nanizana ponudba kraja, v katerega ste namenjeni.

Tistega, kar si velja najprej ogledati, na njej ni navedeno. Vas pa bo na dinozavrove stopinje čez nekaj metrov opozoril manjši kažipot. S smeri, po kateri ste se pripeljali, zavijete levo in vozite po ozki asfaltirani poti, ki se ob večji domačiji spremeni v makadamsko. Po približno kilometru boste prispeli do počitniške hišice in se na raziskovanje daljne zgodovine podali peš. Kmalu boste uzrli tablo s pojasnilom, kaj je pred vami. Gre za v skalo vtisnjene okamenele stopinje, ki pripadajo kuščarjem, predhodnikom dinozavrov, ki so dajali pečat zemeljskemu srednjemu veku in pred kakimi 65 milijoni let izumrli.

Po ogledu se vrnete po poti, po kateri ste prišli in se podate še eni znamenitosti tega kraja nasproti. Gre za  cerkev sv.Katarine, ki stoji na temeljih iz 11. stoletja, odkriti ostanki freske sv. Jurija v njej so iz 15. stoletja, v svojih zapisih pa cerkvico omenja tudi Valvasor. In sicer kot eno izmed 27-ih podružničnih cerkva vrhniške župnije. Po ustnem izročilu so v srednjem veku, v času kuge, umrle z Vrhnike pokopavali prav na Medvedjem Brdu. Cerkev je bila leta 1684 predelana iz gotskega v renesančni slog, druge predelave pa je bila deležna leta 1911. 

Dandanes velja za spomenik kulturne in zgodovinske dediščine ter s svojim zvonikom pridno opozarja, kako teče čas. Ob njej se začenja gozdna učna pot, ki vodi po medvedovih stopinjah ter z informativnimi tablami opozarja na naravne zanimivosti tega področja. Približno dva kilometra dolgo krožno pot boste prehodili v eni uri, na njej pa podrobno spoznali tamkajšnje živali in rastlinski svet. 

Grič nad cerkvijo s 814. metri nadmosrke višine velja  za najvišji kotiček področja, po katerem pohajkujete peš, s kolesom ali z jeklenim konjičkom. Gre razgledno točko Šinkovcev grič, od koder se  odpre lep razgled po večjem delu zahodne in osrednje Slovenije.

Zaradi svežega zraka in vetriča, ki po pobočjih vedno pihlja, se bo najbrž začel oglašati vaš želodec. Tudi gostinjska ponudba vas ne bo razočarala. Priporočamo obisk tamkajšnje kmetije odprtih vrat, kjer boste deležni za te kraje značilnih jedi, oplemenitenih s pristnim gostoljubjem klenih prebivalcev.

Če pa se boste na predlagani kotiček naše deželice odpravili to soboto, podaljšajte izlet na večer in si oglejte še čisto pravo gledališko predstavo na prostem. Gre za Tavčarjevo delo Cvetje v jeseni, ki ga uprizarja tamkajšnja gledališka skupina.  Zadnjič bo svoje gledalce z improviziranega odra razveselila prav prvo soboto septembra.

Tako bo vaš izlet prežet z vtisi, ki jih bodo pustili čudovita narava, daljna in bližnja zgodovina ter kulturna prireditev pod zvezdami.

Izletniške točke vam razkriva Mateja Florjančič
Foto: Mateja Florjančič