To je razlog, zakaj nas Adeline pesmi spravijo v jok (in ne, niso kriva žalostna besedila)

V zadnjem mesecu je Adele kar nekajkrat presenetila svoje oboževalce. Prvič v začetku jeseni, ko je naznanila, da se po dolgem premoru končno vrača na glasbeno sceno. Drugič, ko je napovedala, da bo 19. novembra luč sveta ugledal njen čisto novi album, v teh dneh pa nas najbolj presenečajo vrtoglavi zneski, po katerih gredo za med vstopnice za njena dva koncerta v Londonu.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Adele (@adele)

Skratka, vsi oboževalci žametnega glasu in čustvenih pesmi bodo to jesen prišli na svoj račun, ob poslušanju albuma, za katerega je Adele dejala, da je najbolj emocionalen do sedaj, pa bo gotovo marsikdo tudi malo zajokal.

Solzne oči ob glasbi pevke, ki je s svojimi čustvenimi skladbami zavzela svet, seveda niso nič novega, glede na njen močan vpliv na poslušalca, pa se nam poraja vprašanje, kako ji to vsakič uspe, znova in znova.

Že res, da večina Adelinih pesmi govori o zlomljenem srcu, nesrečni ljubezni in končanih razmerjih, a v resnici niso besedila tista, ki med predvajanjem največkrat utrnejo poslušalčevo solzo. Slednje naj bi sprožila glasbena figura melodične dekoracije enega ali več tonov, ki se pogosto pojavlja v pevkinih skladbah. Imenuje se appoggiatura, ki bogati melodijsko linijo in v italijanskem jeziku pomeni »nasloniti se«. Je nekakšna okrasna nota, ki traja približno pol toliko kot predhodna glavna nota.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Adele (@adele)

Takšen glasbeni vložek lahko pri poslušalcu vzpodbudi intenzivnejše občutenje čustev, zaradi česar se lahko počuti izjemno emocionalno. Naši možgani namreč ves čas v glasbi poizkušajo ugotoviti, kateri zvok sledi. Element appoggiature je zanje nepričakovan, žalost pa je nekakšen telesni odgovor na takšno presenečenje.

Namen Adele seveda ni, da bi cel svet spravila v jok. So pa glasbene figure, ki jih uporablja, zanjo nekakšno orodje, ki njena čustva približa poslušalcem, da lažje razumejo njeno razmišljanje in počutje. Sicer pa jok ob takšni glasbi ne pomeni nič slabega.

Ob poslušanju emocionalno intenzivnih pesmi se v naših možganih sprošča dopamin, zaradi katerega se počutimo dobro in si glasbo želimo poslušati znova in znova.

Preberite še: Čustvena Adele končno napovedala nov album: Umreti ali preživeti v najbolj turbulentnem obdobju

Morda vas zanima tudi: Oboževalci bojkotirajo Adele: Obožujem te, ampak tega pa se ne grem