Ema Kozin, boksarka: Vsaka, ki ima težave s samozavestjo, naj poskusi kakšno borilno veščino

Da boks ni za punce? Prav nasprotno, pravi in dokazuje Ema Kozin, 21-letna boksarka iz Šmartnega ob Savi, ki je kljub mladosti v ringu že dvignila številne šampionske pasove. Svetovna prvakinja je po različicah WBF, WIBF, WIBA, GBU in IBA, že pa se pripravlja na naslednji pomemben dvoboj - 17. oktobra se bo pomerila z  Urugvajko Chris Namus v Donauwörthu.

A slovenska boksarka in študentka finančne matematike je razkrila tudi, kako ji je boks pomagal pri oblikovanju samopodobe, da predsodki o puncah v boksu počasi izginjajo, pa tudi, kako boleči so dejansko udarci, ki jih dobi.

Povejte nam o svojih boksarskih začetkih – zakaj boks, kdaj ste se odločili zanj, kaj vas je pritegnilo?

Bila sem stara 11 let, oče me je vprašal, če bi poskusila kakšno borilno veščino, da bi se še naprej ukvarjala s športom, potem ko sem nehala z rokometom. Moj najbližji klub je bil ta pri mojem prvem in tudi sedanjem trenerju Rudolfu Pavlinu. Hitro mi je vse skupaj postalo všeč, četudi sem na začetku nekaj tednov le opazovala, se nato učila kooordinacije, veliko skakala s kolebnico, krepila moč, šele nato so me začeli učiti udarcev.

Takoj sem bila navdušena. Gledaš druge in si misliš, da gre le za tri udarce, pravzaprav pa je zadaj še marsikaj drugega. Koliko različnih stvari lahko narediš, na koliko različnih načinov boksaš, kako se to lahko razlikuje od posameznika do posameznika, je zame navdušujoče.

Je to tisto, kar vas najbolj vleče v ta šport? Saj boks niso le udarci, temveč kombinatorika, taktika …

Ja, to, poleg tega je zelo nepredvidljiv, nikoli ne moreš pričakovati, kaj se bo zgodilo. Ni vedno vse odvisno le od tebe, temveč tudi od nasprotnika. Brala sem tudi, da naj bi bil po nekaterih raziskavah boks najtežji šport na svetu, glede na to, koliko moraš biti fizično in psihično pripravljen, upoštevali so tudi hitrost in druge dejavnike. Pomembna je glava, ne moreš pa dovolj hitro razmišljati, če nisi dovolj dobro telesno pripravljen.

Se še srečujete s stereotipi in predsodki, da boks ni za dekleta?

V vsakem športu je tako. Moških in žensk se pač ne da primerjati.

Vse manj. Na začetku je že morda bilo nekaj tega. Sploh starejši, ko jim poveš, te malo začudeno gledajo. Zdaj me že bolj poznajo, vsaj osebno se mi zdi, da je tega vse manj, ne vem pa, kako je pri drugih, ki so bolj na začetku boksarske poti. Slišim pa seveda še vedno kakšno pripombo v smislu, da dekleta ne morejo udariti tako močno kot fantje. Seveda, v vsakem športu je tako. Moških in žensk se pač ne da primerjati.

Kaj pa, ko vas za nasvet vpraša kakšno dekle, kako bi ji predstavili boks? Zakaj naj se začne ukvarjati z boksom?

Vsaki, ki ima težave s samozavestjo, bi svetovala, naj poskusi kakšno borilno veščino in dobila bo veliko zaupanja vase. Že zato, da te ni strah v situacijah, ko greš sam skozi mesto ponoči. Tudi meni je v zgodnjih najstniških letih boks zelo pomagal, tudi šport nasplošno. Dobila sem samozavest, ki je prej skoraj nisem imela. Tako se ti je lažje odpreti drugim ljudem.

Kaj pa soočanje z bolečinami? Koliko jih je na treningu, se lahko primerjajo s tistimi z borbe?

Včasih pridem domov z modrico na očesu, a ponavadi izgleda huje, kot je v resnici.

Pravzaprav jih kakšen dan bolj čutim po treningu kot pa po tekmi. Morda ker treniram večinoma z moškimi ali pa tudi, ker na treningu pač nisem toliko pod vplivom adrenalina. Je pa res, da včasih, ko pridem domov s kakšno modrico na očesu, izgleda veliko huje, kot je v resnici. Včasih kaj zateče in se obarva, a ni tako hudo kot izgleda.

Na katerih delih telesa udarci najbolj bolijo?

To je povsem odvisno od vsakega posameznika. Najbolj dolgotrajne posledice lahko v borbi pusti kakšen dober udarec v ledvica ali pleksus. A seveda, če dobiš pravi nokavt, imaš temo pred očmi, padeš na tla in se ne zavedaš, kaj se ti je zgodilo. Vseeno pa vse skupaj ni tako hudo, da bi pustilo posledice, vsaj sama jih še nisem čutila. Vsak ima svoj najmočnejši udarec, nekdo zna dobro z desnico udariti kroše v telo, drug pa z levico v glavo.

Ste kdaj dobili kakšen hujši udarec in poškodbo?

Niti ne. Večkrat sem bila poškodovana v rokometu, ko sem si zvila gleženj, v boksu pa sem imela enkrat počen bobnič, pa še to se je zgodilo po moji neumnosti. Dobila sem tako močan udarec, da se je v ušesu naredil vakum. A ni bilo hujšega, mesec dni sem se morala paziti, to pa je vse.

Kateri pa je vaš najboljši udarec, s čim izstopate v boksu?

Moj najljubši in tudi najbolj nevaren, če se mi posreči, je levi »over-head«, je kot kroše čez roko. Sploh, ker sem levičarka. Izvedem ga kakor kontra protinapad, če dobro zadanem, pravijo, da kar boli. Ga pa moram dobro zadeti.

To, da ste levičarka, je verjetno tudi prednost?

Je, čeprav zadnje čase niti ne več toliko. Povsod se najdejo moji posnetki, iz katerih se nasprotnice že lahko pripravijo na to.

Kaj pa rokomet in boks? Imata kaj skupnega?

Včasih morda rokomet tudi spominja na kakšno borilno veščino, a bolj na judo kot boks.

Kaj vam daje boks, zakaj se ob boksu dobro počutite?

Kot sem že rekla, dal mi je samozavest, ki sem jo potrebovala v času, ko sem šla v srednjo šolo. Dal pa mi je tudi veliko discipline, spoštovanja do drugih, vedno so me učili, da nikdar ne smeš podcenjevati nasprotnika, vsakega moraš spoštovati in tako je tudi sicer v življenju. Enako je z disciplino, pri študiju bi brez nje težko kam prišla.

Pravite, da na treningu večinoma boksate s fanti, se že najde tudi kakšna nasprotnica pri nas?

Bolje, da treniram z moškimi, tako se mi ni treba 'šparat'.

Težko je dobiti nasprotnico, tudi zato, ker sama boksam v težjih kategorijah. Lahko mi uide kakšen udarec. Bolje je, da treniram z moškimi, tako tudi vedno dam vse od sebe, ni se mi treba 'šparat', to lahko pozneje prenesem tudi v borbo.

Si komu že zadala kakšno buško ali modrico?

Ja, včasih se zgodi, a bolj ponesreči, ne da bi ga prav ciljala.

Kakšni so še vaši treningi poleg borb? Kaj vse mora krepiti dobra boksarka?

Letos sem imela med korono veliko teh tehničnih treningov, prej pa nekaj tednov pridobivala splošno kondicijo. Delam povsem običajne vaje v fitnesu, vaje za moč, bolj je poudarek na temu, da krepim celo telo.

V kakšni fazi priprav ste trenutno, glede na to, da vam je v Nemčiji zaradi koronavirusa odpadel pomemben dvoboj? Kako kaže z naslednjo borbo?

En teden pred tekmo so odpovedali cel dogodek, a je trener hitro šel v akcijo in iskanje novega datuma in borbe, da imam vsaj nek cilj pred seboj, da ohranjam motivacijo. Verjetno se bom spet borila v Nemčiji, upam, da ne bo spet kakšne prepovedi, borba je predvidena za 24. oktober. Nekaj časa še imam. Smo pa kar nekako resetirali priprave, v tem času se bom poskusila še kaj novega naučiti, narediti nek napredek, ki ga bom lahko pokazala tudi v borbi. Premora si nisem vzela, temveč bom le nadaljevala naprej.

Koliko so priprave na dvoboj prilagojene nasprotnici? Jo že poznate?

Ja, vedno si ogledaš nasprotnico, kaj ona približno počne, katera tvoja vrlina bi lahko v boju z njo prišla do izraza. Nikoli pa se preveč ne ubadamo z drugo stranjo, treba je pokazati svoj boks, pokazati, da si ti glavni v ringu in se ne preveč ukvarjati z nasprotnico. Ti moraš voditi igro in boks.

Verjetno ne zmanjka prostora za napredek in učenje še kakšnih novih prvin?

Ja, zadnje tedne sem se posvečala tudi nekaterim novim stvarem, a vedno je tako, da se moraš to najprej naučiti ob boksanju z vrečo, potem pa še v kakšnem sparingu. Stvar je treba ponotranjiti in jo čim večkrat ponoviti sam od sebe, ne da ti sugerira trener, le tako ti lahko to pomaga tudi v sami borbi.

Povejte nam še kakšno zanimivost o boksu.

Vsak ima načrt, dokler ne dobi udarca.

Glava je najpomembnejša. Lahko si dobro pripravljen na 30 rund, če z glavno ne boš pri stvari in ne boš imel pravega fokusa na nasprotnico, ne bo nič. Je pa tudi res, kakor je rekel Mike Tyson. Vsak ima načrt, dokler ne dobi udarca.

Kaj sicer radi počnete, izven ringa?

Rada preživljam čas s svojo družino, smo zelo povezani, imam brata in sestro, s katerima se zelo dobro razumem. Čez vikend skupaj odidemo na kakšen izlet, če le lahko, me vsi spremljajo tudi na borbah. Rada rešujem sudokuje in križanke.

Vam tudi to pomaga pri boksu?

Ja, morda, s tem krepiš spomin. V bosku je spomin zelo pomemben. Vsak se ponavlja, četudi nima namena, kakšen udarec večkrat na tekmi ponovi. Če znaš prav reagirati, ti to pride prav, saj ga lahko presenetiš nazaj.

Preberite še: Ženska, kje si? 

Morda vas zanima tudi: Zvezdnica TikToka: z nogometom je obnorela dekleta (VIDEO)