Ana Soklič: Lahko rečem samo, hvala, mami, ker si

Vokalistka Ana Soklič vedno nosi svoje korenine in otroštvo v srcu.

Z novo skladbo Bohinian Girl, Bohemian Woman izraža svojo pripadnost Bohinju, ki ga ima tako zelo rada. V besedilo je ujela kontraste življenja.

Kot pravi, so barvite palete življenja tiste, ki nam omogočajo, da ustvarjamo svoje mojstrovine in rišemo nepozabne spomine.

Kdo je Ana Soklič?

Mislim, da bi bilo bolje vprašati druge, predvsem tiste, s katerimi delam oziroma se veliko družim. Zase bi rekla, da sem drevo sredi mosta. Rada zaplujem v globine, in če moram izbirati med dvema skrajnostma, med rdečo na eni strani in modro na drugi, izberem mešanico obojega, torej vijoličasto.

Rada imam neki mir, kot tudi vsebino na malo daljši rok, v veselje mi je, če sem obdana z ljudmi, iz katerih vejeta neka milina in toplina, hkrati pa imam rada ljudi, ki imajo eksotične ideje in so drzni pri izvedbi zastavljenega.

Ali komu v življenju sledite?

V življenju gledam, da čim bolj sledim svojim občutkom, notranji intuiciji, kot tudi ljudem, ki so pripravljeni svojo energijo deliti z mano. Slednje mi predstavlja pravo pot.

Kaj vam najbolj nariše nasmeh na obraz?

Nasmeh na obraz mi vedno narišejo živali. Vedno in povsod. Četudi imam slab dan, ob pogledu na žival sem takoj boljše volje. Preprosto so tako lepa bitja, s katerimi si delimo življenje na tem čudovitem planetu. Sebičnost poznajo zgolj, ko gre za njihovo lastno preživetje, ne poznajo pa napuha, neke privoščljivosti, ki bi bila odraz lastnega ega.

Rada zaplujem v globine, in če moram izbirati med dvema skrajnostma, med rdečo na eni strani in modro na drugi, izberem mešanico obojega, torej vijoličasto.

Marsikdaj nam pokažejo pravo smer, ko zaidemo s poti lepega in dobrega. Iz živali veje čista lepota.

Vaša družina je ...

Moja družina je edinstvena in dragocena brez primere. Gre za nekaj ljudi, mojo celico, pred katero mi ni treba nikdar nositi nikakršne maske, radi me imajo in me sprejemajo točno takšno, kot sem. Za svojo mami lahko rečem, da je izredno pogumna ženska, ki je pre­stala mnogo viharjev in bitk.

Vedno bolj cenim stvari, ki jim pred časom nisem pripisovala velikega pomena, zdaj pa jih doživljam kot suho zlato. Recimo to, kako je lahko ob vsej naporni službi, oddajanju apartmajev doma, njivi s pridelki, ki smo jo imeli včasih, in naju dveh z bratom našla voljo in moč, da mi je za rojstni dan spekla trinadstropno torto in jo povrhu vsega čisto sama prečudovito okrasila ... Res noro. Lahko rečem samo, hvala, mami, ker si.

Kaj vam v resnici pomeni glasba?

Z besedami se ne da zaobjeti vseh čustev, je nemogoče. Pomeni mi neko upoštevanje in izraz mojih notranjih doživljanj tega sveta, neki notranji pobeg, napetost, ki ji sledi sprostitev. Glede samega petja pa bi kar citirala eno svojih ljubših vokalistk, Liso Fisher, ki pravi: »Počutim se lahko kot peresce, občutek je, kot bi letel v temi, brez zidov. Vsak premik se občuti kot plavanje v topli vodi, medtem ko lahko dihaš tudi pod vodo.«

Kaj pa najbolj cenite?

Najbolj cenim, če človek stoji za svojimi prepričanji in jih ne spreminja, četudi veter zapiha v drugo smer. Cenim neko odprtost, mehkobo v očeh, milino, ki se jo da opaziti v komunikaciji sočloveka kot tudi v njegovem delu, karkoli že počne v življenju.

Obožujete poletje?

Obožujem pomlad, sledi jesen, poletje je moja tretja izbira. Zagotovo imam raje vročino kot mraz, obožujem morje in plavanje. Je pa res, da v zadnjih letih, glede na vse, kar počnem, nisem užila vseh radosti poletja: sončnih zahodov, slane kože, sladoleda na večernih sprehodih po plaži.

Upam, da se to poletje naužijem lesketajoče se gladine morja in glasov prijateljev galebov.

Kako boste preživeli počitnice?

Poletje bo precej delovno, upam pa, da si bomo, tako midva s Petrom kot družinsko, privoščili nekaj dni na morju. Bilo bi odlično. Če ne med vročo sezono, pa ob koncu poletja. Za zdaj smo še v gradnji, prenovi najinega stanovanja.

Kar nekaj dela je tudi na drugih področjih, v glasbi, ki jo pripravljamo. Je pa res, da zelo uživam, ko sem doma. Zbudim se ob petju ptic s po­gledom na Jelovico. Lahko grem do reke in v gozd, kadarkoli se mi zahoče. Cenim in sem resnično hvaležna za vse to, je tako lepo, kot v raju.

Nam zaupate, kako drugače skrbite za telo in duha?

Za telo in duha skrbim predvsem z zavedanjem in težnjo k čim večjemu miru v sebi. Nekako sem ugotovila, da nobena skrajna mera čustev ni dobra. Niti preveč veselja niti preveč žalosti. Malo smešno, pa vendar. Precej intenzivno doživljam stvari, zato mi je ničkolikokrat že »vzelo ravnotežje« in mi tudi udarilo na zdravje.

Zdaj pomislim na stvari tudi z racio­nalnega vidika, mnogo bolj kot v preteklosti, ko se mi racionalnost niti ni zdela toliko pomembna. Vaje čuječnosti so prav tako zelo koristne. Pa sprehodi v naravo, kjer najdem svoj mir in vrnitev k sebi.

Imate tudi kakšno lepotno skrivnost?

Za smeh radi rečemo, da je pol zdravja, kar zelo zelo drži. Ko si dobre volje in notranje zadovoljen, izžarevaš neki prav poseben sijaj. Sicer poskušam slediti načelu manj je več. To velja tako pri ličenju kot pri obleki.

Preberite še: Takšno bo poletje voditeljice Špele Močnik Paradiž

Morda vas zanima tudi: Marjetka Vovk: V naši družini je bil alkohol. Veliko sem preživela.