Lucija Harum: Sprejemne izpite za AGRFT sem opravljala v pižami

Članica igralskega ansambla SLG Celje je širši javnosti znana kot influencerka Ynes z ipsilonom v oddaji V petek zvečer, prav tako se je nekaterim vtisnila v spomin zaradi vloge v seriji V imenu ljudstva. Mlada igralka pa je nadarjena tudi za petje, saj je zaključila magisterij iz gledališkega petja.

V intervjuju je Lucija Harum spregovorila, kako je spremenila mnenje o tem, da komedija ni zanjo; na kakšen način se je vživela v Ynes in če namerava postati psihoterapevtka. Kajti poleg gledališke igre in glasbe je študirala tudi zakonsko in družinsko terapijo.

 V gimnazijskih letih ste nastopali v muzikalu. Ste že takrat vedeli, da želite postati igralka?

Pravzaprav sem se v muzikal popolnoma zaljubila že, ko sem kot osnovnošolka prvič videla nastopati English Student Theatre iz II. gimnazije Maribor in se v hipu odločila, da hočem tudi sama obiskovati to gimnazijo.

Najbrž so bila prav srednješolska leta in vse možnosti, ki jih je gimnazija na umetniškem področju ponujala, največji krivec, da sem izbrala to kariero. Sicer sem pretehtala več različnih možnosti glede izbire študija, ampak sem se na koncu odločila za tisto, v kateri sem najbolj uživala in to je bila igra.

Kaj ste želeli študirati, preden ste se odločili za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo?

Najprej sem želela študirati muzikal v Londonu, vendar sem si zadnji trenutek premislila. Po končanem tretjem letniku srednje šole sem tam na eni izmed šol opravljala poletni program muzikala in takrat sem ugotovila, da mi nekaj manjka. Ustvarjanje likov je bilo preveč »obrtniško« in zame premalo kreativno. Zato me je začela vedno bolj zanimati igra kot taka, saj se mi je zdelo, da skriva plati, ki jih do takrat še nisem raziskala.

Kakšni pa so bili sprejemni izpiti na akademiji?

S sprejemnih izpitov imam kar posebno zgodbo. Na dan drugega kroga sprejemnih izpitov sem namreč prespala budilko in se zbudila pet minut pred dejanskim začetkom. Zato sem samo vstala iz postelje, pograbila torbo, ki sem jo imela na mizi in stekla iz stanovanja. Nekako mi je uspelo priti na akademijo v desetih minutah, ko so ravno začenjali z gibalnim preizkusom in na srečo nisem ničesar zamudila. Sem pa opravljala sprejemne izpite v pižami. Treme najbrž zaradi celotnega pripetljaja nisem imela. Bila sem samo vesela, da nisem prespala celotnih sprejemnih izpitov.

Zelo dobro se znajdete v komediji. Vam je ta žanr najbolj blizu?

Če sem iskrena, sem bila dolgo prepričana, da to sploh ni zame. Šele v četrtem letniku akademije, ko smo pripravljali predstavo z režiserko Tijano Zinajić, sem se prvič preizkusila v bolj komični vlogi in ugotovila, da v tem pravzaprav neznansko uživam. Sicer pa imam rada tako komične kot tudi resnejše vloge.

Se vam zdi, da je slovensko občinstvo težko nasmejati?

Slovensko občinstvo je lahko zahtevna publika. Ker smisel za humor ni univerzalen in se od posameznika do posameznika razlikuje, bi težko generalizirala in rekla, da je slovensko publiko kot celoto težko nasmejati, saj se različne skupine ljudi odzivajo na različne vrste humorja. Se mi pa zdi, da je lažje nasmejati ljudi s situacijsko komiko, kot pa na primer s satiro.

Že nekaj časa navdušujete s skeči v oddaji V petek zvečer, kjer ste se odlično znašli v vlogi influencerke Ynes z ipsilonom. Kako je nastala ideja zanjo?

Pravzaprav je lik influencerke nastal že preden smo začeli ustvarjati skeče za oddajo. Včasih sem namreč za zabavo posnela kakšen video v slogu »influencerjev«, ampak seveda v šali samo za svoje najbližje prijatelje.

Ko smo začeli s snemanjem oddaje, pa nas je scenarist Jure Karas vprašal, če imamo kakšne želje glede skečev in takrat sem dobila idejo, da bi lahko poskusili narediti skeč z »influencerko«.

Ker ste se vanjo zelo dobro vživeli, me zanima, kaj vam je pri tem pomagalo.

 Instagram. (smeh)

Mnenja o spletnih vplivnežih so različna – nekateri jih občudujejo, drugi se zgražajo nad njimi. Kakšno je vaše mnenje o njih?

Zdi se mi, da vseh spletnih vplivnežev ne morem metati v isti koš. Obstajajo nekateri, ki imajo vizijo, ki ustvarjajo nekaj svojega, so kreativni, inovativni in uporabljajo družbena omrežja za širjenje svoje »znamke«, svojega dela. Takšne najbolj cenim, saj vem, da je ustvarjanje kvalitetnih vsebin zahtevno delo.

Na drugi strani pa so recimo »vplivneži«, ki so šli v en resničnostni šov, tam povedali nekaj neumnosti in se zapletli v nekaj prepirov, od tega dobili zajeten kupček sledilcev, zdaj pa vsak dan promovirajo nov izdelek. Bom rekla samo, da so bili slednji velik navdih za Ynes.

Humor je lahko obrambni mehanizem ali pa način, da očaramo druge in dobimo potrditve. Kaj pa pomeni za vas?

Način sprostitve, lajšanja napetosti, povezovanja med ljudmi, zmanjševanja stresa in tudi dobro orodje za obravnavo bolj občutljivih tem.

Ukvarjate se tudi s petjem in končujete magisterij iz gledališkega petja. Prav tako z Martinom Vogrinom ustvarjate glasbo kot duet Luma. Je glasba za vas nekakšen ventil, kjer pustite ustvarjalnosti prosto pot?

Magisterij iz gledališkega petja sem lani zaključila. Z Martinom pa se pravkar pripravljava na izid nove skladbe in videospota. Lahko bi rekla, da je glasba nekakšen ventil za kreativnost, čeprav se kdaj zgodi, da ni zgolj sredstvo za sproščanje kreativnosti, ampak kdaj tudi ustvarja frustracije.

Včasih od sebe zahtevam preveč, in ko se začnem z nečim ukvarjati, si želim dati vse od sebe. Ker mi glasba veliko pomeni, se v njej mešajo tako pozitivni kot negativni občutki. V njej neznansko uživam, vendar so nekatera obdobja bolj kreativna, včasih pa je potrebnega nekoliko več truda in časa za želen rezultat.

Vsekakor pa je glasba področje, na katerem se ne želim omejevati in ostaja prostor za eksperimentiranje.

Z Martinom sta par tudi zasebno. Je zaradi tega lažje ustvarjati skupaj?

Predvsem je lepo, da lahko to deliva drug z drugim. So pa s tem povezani tudi izzivi. Ker živiva skupaj in glasbo večinoma ustvarjava doma, se nama je dolgo zdelo samoumevno, da bova spontano našla čas za ustvarjanje.

Vendar se pogosto zgodi, da časa preprosto zmanjka, zato sva morala začeti tudi najine vaje planirati in jih zdaj preprosto vpiševa v koledar, kot vse ostale obveznosti.

Poleg igre in gledališkega petja ste vzporedno delali tudi magisterij iz zakonske in družinske terapije. Zakaj vas je zanimalo to področje - želite postati terapevtka?

Že od nekdaj so me zanimali odnosi in čustva. Morda se na prvi pogled ne zdi, vendar ima to področje veliko skupnega z igralskim poklicem. Raziskovanje tega, kako ljudje delujemo, kako se odzivamo, kako na nas vplivajo drugi ljudje in okolica ...

Oba poklica zahtevata konstantno brskanje po sebi. Prav tako oba poklica zahtevata tudi veliko časa in predanosti, zato se mi zdi, da se z obema hkrati ne bi mogla ukvarjati, če bi ju želela opravljati kvalitetno.

Bi si pa želela v prihodnosti kaj doprinesti na področju zagotavljanja ustrezne podpore igralcem. Pri igralskem poklicu lahko hitro pride do čustvene preobremenitve, ki pogosto vodi v različne psihološke težave, zato bi moral biti podporni sistem na tem področju bolje vzpostavljen, predvsem pa bi se morali o teh temah več pogovarjati.  

Najbrž ste imeli določena pričakovanja o igralskem poklicu, preden ste se vpisali na študij. So se izpolnila ali pa ste doživeli tudi razočaranja?

Ne vem, če bi rekla, da sem imela zelo konkretna pričakovanja. Bi pa rekla, da sem bila ob začetku študija bolj osredotočena na vse pozitivne plati tega poklica, o negativnih pa nisem zares razmišljala oziroma jih še nisem poznala.

Eden izmed bolj negativnih aspektov je ta, da se naš delovnik spreminja iz dneva v dan. Lahko se začne že zelo zgodaj zjutraj, traja pa pozno v noč.

Koliko časa vam ob vseh obveznostih sploh ostane zase?

Študij sem že zaključila. Sicer pa ja, zaposlena sem v SLG Celje, sodelujem pa tudi pri različnih drugih projektih ter poskušam čim več časa nameniti ustvarjanju glasbe. Kadar je teh projektov več in je urnik v gledališču bolj naporen, mi ostane bolj malo časa, kadar se obveznosti malo sprostijo, pa si lahko vzamem več časa zase. Veliko prostega časa namenim tudi psu Viktorju, pa seveda prijateljem in družini, prav tako se trudim najti tudi čim več časa za šport. 

Preberite še: Melani Mekicar: Zaradi plesa se nisem imela časa ukvarjati z najstniškimi težavami

Morda vas zanima tudi: Ana Rozman: To je tisto, kar sodobni ženski najbolj primanjkuje