To je razlog, da prav zvečer začnemo premlevati in težko zaspimo

Odkar se je ura prestavila na poletni čas, se mnogi pritožujemo nad utrujenostjo, ki ji botruje slab spanec. Mnogim pa sen krade ne le prestavljen čas, temveč lastna glava, ki se zvečer zlepa noče izklopiti, možganov pa nikakor ne pusti k počitku.

Fenomen, ki ga s tujim izrazom imenujemo "overthinking" po slovensko pa bi ga lahko označili za premlevanje, je izkusil že marsikdo, zdi pa se, da se statistično v povezavi s hitrejšim tempom življenja pojavlja vse pogosteje. 

Gotovo poznate občutek, ko se utrujeni zleknete v mehko posteljo in se veselite spanca, a slednji kljub vsemu noče priti po vas. Po mislih se vam preganjajo najrazličnejše prigode iz preteklosti in potencialne prihodnosti, razmišljate o stvareh, ki jih morate opraviti jutri in o pogovorih, ki ste jih nerazrešene pustili pred dvema tednoma.

Takšno premlevanje se morda ne občuti čustveno intenzivno, kljub vsemu pa je najverjetneje posledica prevelikega stresa, ki vas obremenjuje.

Anksioznost, ki se je morda ne zavedamo

V današnjem času se pogosto srečamo z besedo anksioznost, mnogi jo občutijo tudi v njeni stvarnosti. Nekateri se je zavedajo, mnogi pa z njo živijo, ne da bi vedeli zanjo. Takšen pojav označujemo za visoko funkcionalno anksioznost, kjer smo sposobni živeti normalno življenje in uspešno opravljamo svoje dnevne naloge in izzive, hkrati pa je raven stresa, ki jo ob tem (nezavedno) doživljamo, izjemno visoka, piše britanski portal Metro. 

"Ni dogovorjenih diagnostičnih meril za visoko funkcionalno anksioznost in mnogi psihologi se sprašujejo, ali sploh obstaja sama po sebi, vendar pa bi se večina strinjala, da lahko kljub vztrajno visokim stopnjam generalizirane anksioznosti nekateri ljudje še naprej zelo dobro funkcionirajo," pojasnjuje John Groeger, profesor, ki se ukvarja z znanostjo spanja na Univerzi v Nottinghamu.

Ravno anksioznost, ki se dogaja v našem ozadju, oziroma je ne občutimo, pa našim mislim preprečuje, da bi se zvečer umirile. Stres nas namreč drži v budnem stanju, saj je naše telo preobčutljivo na dražljaje, da bi čutili utrujenost in podlegli spancu.

V primerih visokih ravni stresa tako lahko zaspimo šele, ko smo dobesedno izmozgani, pravi strokovnjak. Takšno stanje se seveda hitro razvleče v vzorec, saj bomo naslednji dan občutili kot veliko bolj stresnega, če bomo nenaspani.

Tako se bomo ujeli v cikel nenaspanosti, ki bo vodila v še večji stres, ta pa bo še bolj otežil večerno spalno rutino. Premlevanje pa je namreč možganski odziv na stres, ne glede na to, ali slednjega zavedno občutimo ali ne.

Kako si pomagati?

Čeprav je morda misel o ciklu neprespanosti grozna, to na srečo ne pomeni, da ga ne moremo pretrgati. Pomembno je, da v večernih urah, še preden se odpravimo v posteljo, misli poskusimo umiriti in početi stvari, ki nas sproščajo. V veliko pomoč so nam meditativne večerne rutine, prijetno druženje s prijatelji, tudi šport.

Strokovnjaki odsvetujejo uživanje alkohola, pa tudi uporabo pametnih naprav, saj ekrani nižajo nivo melatonina, hormona, ki nam pomaga zaspati.

V veliko pomoč pa je tudi večerno pisanje ali pogovor z osebo, ki ji zaupamo. Misli, ki so vas čez dan bremenile, zapišite v dnevnik, lahko jih tudi poveste sogovorniku, a le, če ne bodo sprožile stresne debate. Pred spanjem si v misli prikličite lepe stvari, ki so se vam v tistem dnevu zgodile. Če se slednjih ne morete spomniti, pomislite globlje in s spominom sezite še kakšen dan nazaj, ko ste doživeli kaj prijetnega.

Preberite še: Na terapijah sem spoznala, da sem žrtev besednega nasilja. A tega ne uspem zaustaviti (nasvet strokovnjakinje)

Morda vas zanima tudi: Pretresljiva izpoved Severine: “Mama me po porodu pet mesecev ni mogla vzeti v naročje”