20.2.2022 ob 7:02 | Foto: nortonrsx/Getty Images | Avtor: E.N.
Povabljena si na večerjo k svojim prijateljem. Družabni večer poteka v prijetnem vzdušju, poln je smeha in dobre volje. Ko pa prideš domov in se uležeš v posteljo, se zalotiš, kako tvoji možgani s svetlobno hitrostjo analizirajo druženje. "Sem bila preveč glasna?", "Ne bi smela povedati tiste šale?", "Sem preveč govorila?". Če ti je takšen scenarij poznan, se najverjetneje bojuješ s psihološkim pojavom, ki ga imenujemo "overthinking".
V slovenščini bi "overthinking" lahko zamenjali s pretiranim razmišljanjem ali premišljevanjem. S tem, da si do sebe do neke mere kritična in samoreflektivna sicer ni nič narobe, a pretirano razmišljanje lahko pušča posledice na tvoji samopodobi. Sploh, če se pri njem zalotiš pogosto.
Terapevtka Sally Baker na portalu Metro.uk opozarja, da je lahko pikolovsko iskanje lastnih napak škodljivo za naše mentalno zdravje. Pretirana možganska aktivnost te vrste namreč lahko povzroča socialno anksioznost ali celo depresijo.
Vsakega od nas kdaj pestijo malce temnejše misli, "overhinking" pa je pojav, ki se pogosteje pojavlja pri ljudeh z določenim tipom osebnosti. Navadno so to osebe, ki bi jih označili za prijazne, skrbne in empatične. Takšne osebe so zelo dovzetne za prepoznavanje čustev ljudi okoli sebe, pogosto pa so zaradi tega tudi zelo dovzetne do mnenj okolice, torej, kaj si o njih mislijo drugi.
Takšni ljudje pred svoje potrebe postavljajo potrebe drugih. Pomembneje pa jim je tudi, da so te drugi z njimi zadovoljni. Celo bolj pomembno kot to, kako so sami zadovoljni s seboj. Navadno se za tem skriva tudi dvom vase, ki pa je lahko težava pri gradnji zdrave samopodobe.
Da si sposobna kritično razmišljati o svojih dejanjih sicer samo po sebi ni slabo. Na ta način se namreč lahko izboljšuješ in rasteš kot oseba. A pretirano iskanje lastnih napak te bo prej pognalo v slabo občutke o sebi, kot pa ti dalo spodbudo za izboljšanje. Ljudje, ki v sebi slišijo tako imenovani glas vsiljivca (pojav poznan kot "imposter syndrome"), so v sebi namreč ves čas kritični in iščejo razloge, zakaj niso dobre osebe.
Slednje navadno seveda ne drži, temveč gre za negativna doživljanja iz našega otroštva, ki so se zakoreninila v naših podzavestnih spominih. Ko se tako zalotiš pri "overthinkingu", je torej pomembno, da takšno početje čim hitreje zaustaviš.
Vsak izmed nas ima v sebi dva glasova. Pogosto je kritični precej glasnejši, a verjemi, tudi ti imaš v sebi tistega prijaznejšega. In z neusmiljenim kritikom se lahko spopadeš le tako, da najdeš slednjega. Večkrat se poizkusi zavestno pohvaliti in biti pozorna na svoje pozitivne lastnosti in dejanja.
Ko se zalotiš, da preveč premišljuješ, to ozavesti in se ustavi. To seveda ne pomeni, da si rečeš, kako butasto zopet razmišljaš. Vsako spreminjajnje sebe traja in zahteva svoj čas, zato bodi s seboj prizanesljiva. Prijazno si povej, da je to, kar počneš le možganski proces, ki se ga boš počasi in vztrajno znebila.
Preberite še: Stara bom 40 let in to je moja najpogumnejša življenjska odločitev (osebna izpoved)
Morda vas zanima tudi: Imela sem 99 ljubimcev, čakam stotega in kaj to pove o meni (osebna izpoved)
oddajte komentar