31.3.2023 ob 5:50 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.
Kefir je fermentiran mlečni napitek, ki res spominja na jogurt, a je med obema kar nekaj pomembnih razlik.
Izvor kefirja sega 1000 let v zgodovino, napitek prihaja s Kavkaza. Domnevno so ga tamkajšnji prebivalci, znani po dolgi življenjski dobi, odkrili povsem po naključju, ko se je vanj spremenilo sveže mleko, ki so ga s seboj nosili v usnjenih mehovih.
Osnova zanj je bilo najprej ovčje mleko, dandanes se ga izdeluje predvsem iz kravjega. Obstajajo tudi kefirji iz drugih vrst mleka, kozjega ali kobiljega ter iz rastlinskih mlek in tekočin, ki vsebujejo sadni sladkor, kot so sadni sokovi in kokosova voda.
Mlečni produkt je bil sprva zlasti priljubljen v Rusiji in v deželah jugozahodne Azije, sedaj je razširjen po vsem svetu.
Kefir nastane s pomočjo fermentacije mleka z dodatkom kefrnih zrn, ki po obliki spominjajo na male cvetače. Zrna sestavljajo kazeinske in želatinaste kolonije mikroorganizmov, ki rastejo v simbiozi.
Dominantne kulture v njih so glive kvasovke Saccharomyces in Torula, bakterije vrste Lactobacillus caucasicus ter Leuconostoc.
Z dodajanjem teh kultur mleku se to spremeni v osvežujoč napitek.
V 100 mililitrih kefirja iz polnomastnega mleka je približno 250 džulov oziroma 69 kalorij, 4,4 grama ogljikovih hidratov, 3,2 grama maščob in 3,3 grama beljakovin.
Razlog za priljubljenost in razširjenost kefirja povsod po svetu se skriva v številnih, v njem zastopanih hranljivih snoveh in posledično v njegovem vplivu na zdravje.
V kefirju je veliko beljakovin, vitaminov B kompleksa, kalija in kalcija. Kalciji je nepogrešljiv za močne kosti in zobe, kalij pozitivno vpliva na srce, beljakovine so osnovni gradniki močnih mišic, piše Medical News Today.
So pa glavne zvezde v tem napitku probiotiki.
Po navedbah strokovnjakov s klinike Mayo lahko probiotiki izboljšujejo črevesno mikrofloro, omilijo sindrom razdražljivega črevesja, zdravijo, ali vsaj ublažijo prebavne težave, zlasti tiste, ki jih izzove uživanje antibiotikov, nižajo tveganje za vnetja prebavil in pospešujejo okrevanje ob njih, preprečujejo, ali zdravijo vaginalne okužbe, preprečujejo, ali zdravijo okužbe sečil, prav tako kefir lahko zniža količino slabega holesterola v krvi in pozitivno vpliva na odpornost.
Čeprav sta jogurt in kefir na prvi pogled identična temu ni tako. Imata sicer nekaj skupnih točki: oba sta mlečna, kremasta, nekoliko kiselkasta, obeh je na voljo več vrst.
Ima pa kefir praviloma nekaj več maščob od jogurta ter seveda več probiotičnih kultur in tudi beljakovin. Je nekoliko bolj tekoč od jogurta, ki je praviloma gostejši.
Razlika je tudi v sami pripravi: fermentacija kefirja se odvija pri sobni temperaturi, jogurt nastaja pod nadzorovanim segrevanjem mleka. Kefir vsebuje več koristnih bakterij, boljši je za prebavila, k pozitivnim učinkom na zdravje pripomore v njem prisoten aktivni kvas.
Čeprav ima kefir številne pozitivne učinke na zdravje, ima tudi določene negativne. Med njimi so zaprtje in krči v želodcu. Ti se praviloma pojavijo po prvem zaužitju ter nato zvodenijo.
Kefir je načeloma dober za otroke od enega do petega leta, a se je, preden ga vključite v njihovo prehrano, dobro posvetovati s pediatrom.
Osebe z avtoimunskimi boleznimi bi se pred uživanjem kefirja morale posvetovati z zdravnikom. Kajti čeprav so bakterije iz njega koristne za posameznike z močnim in zdravim imunskim sistemom, lahko povzročijo okužbe, ali poslabšajo stanje, zaradi katerega ta ne deluje pravilno.
Še recept za okusen napitek s kefirjem.
Kefirji z različnimi okusi so res na voljo v trgovinah, vendar jih lahko pripravite kar doma. En od njih je okusen smuti s kefirjem. Zanj potrebujete:
Priprava: v sesekljalniku zmešajte vse sestavine, da dobite tekočo zmes. Zaužijte takoj.
Povzeto po portalu Miss7
Preberite še: Izjemni zdravilni učinki ječmenove trave, že mala količina dela čudeže
Morda vas zanima tudi: 7 izjemnih učinkov kislega zelja na zdravje (kot sarma, priloga ali enolončnica)
oddajte komentar