1.1.2023 ob 6:14 | Foto: Olga Mazyarkina/Gettyimages | Avtor: M. FL.
Zima je čas kislega zelja. In prav je, da se v delu leta, ko je le malo svežega sadja in zelenjave, kar največkrat pogostimo z njim. Kajti kislo zelje, pa naj bo v obliki sarme, priloge, prikuhe ali enolončnice, prinaša neverjetne učinke za zdravje.
Teh zaradi fermentacije premore celo več od svežega, portal Helathline pa takole niza sedem izjemnih učinkov kislega zelja na zdravje.
Fermentirana živila, med katera sodi kislo zelje, vsebujejo veliko probiotičnih kultur, ki so nepogrešljive za zdravo črevesno floro in dobro delujočo prebavo.
Probiotiki preprečujejo zaprtje, nižajo tveganje za številne bolezni prebavil in pozitivno vplivajo na zdravje možganov ter telesa na sploh.
Kislo zelje je zakladnica močni odpornosti prijaznih snovi.
Probiotične kulture namreč pozitivno vplivajo tudi na delovanje imunskega sistema. V kislem zelju sta bogato zastopana še vitamin C in železo, ki sta prav tako nepogrešljiva v zaščiti pred bakterjiskimi in virusnimi okužbami.
Redno uživanje kislega zelja lahko pomaga pri ohranjanju telesne teže in pri hujšanju. Seveda le, kadar ni bogato zabeljeno.
Zelje je - tako kot ostala zelenjava - energijsko skopo, na drugi strani pa vsebuje veliko dietnih vlaknin, ki dolgo ohranjajo sitost in preprečujejo prenajedanje.
Hrana, ki jo uživamo, vpliva na naše razpoloženje in na delovanje možganov.
Dokazano je, da s probiotiki bogata živila pomagajo pri krepitvi spomina, blažijo simptome tesnobnosti, depresije in celo kompulzivno-obsesivnih motenj.
Zelje in kislo zelje, oboje vsebuje antioksidante, koristne snovi, ki v telesu blažijo posledice delovanja prostih radikalov. Ti poškodujejo celice in višajo tveganje za nekatere oblike raka.
Znanstveniki verjamejo, da antioksidanti lahko preprečujejo mutacije celic in zavirajo njihovo prekomerno rast, kar pripelje do rakavih obolenj.
Med procesom fermentacije v zelju ob tem nastajajo snovi, ki pomagajo pri uničevanju kancerogenih celic. Ena od raziskav je pokazala, da je pri ženskah, ki na jedilnik redno umeščajo kislo zelje, nižje tveganje za raka dojk, kot pri ženskah, ki ga ne jedo.
Ker vsebuje veliko vlaknin in probiotikov, je kislo zelje dobro tudi za srce. Tako vlaknine kot probiotiki pomagajo pri zmanjševanju količine holesterola v krvi.
Še več: kislo zelje je znano kot en redkih rastlinskih virov vitamina K2 ali menakinona. Ta pomaga pri nižanju tveganja za srčne bolezni in preprečuje kopičenje kalcija v arterijah.
Vitamin K2 igra pomembno vlogo tudi pri ohranjanju zdravja kosti. Aktivira namreč dva proteina, katerih glavna naloga je vezava kalcija v kosteh.
Triletna raziskava, ki je zaobjela ženske v postmenopavzi, je pokazala, da so sodelujoče, ki so uživale dodatke z vitaminom K2 počasneje izgubljale mineralno gostoto kosti od žensk, ki niso jedle tega dodatka.
Druga raziskava pa je pokazala, da primerna količina vitamina K2 tveganje za zlom kolka zniža za od 60 pa kar do 81 odstotkov.
To so torej vsi pozitivni učinki kislega zelja, ki pa ima žal tudi negativno plat: vsebuje veliko soli, ki se osnovni sestavini dodaja med postopkom kisanja.
50 gramov kislega zelja telesu zagotavlja tretjino priporočenega vnosa te začimbe, kar je nedvomno dobro upoštevati pri načrtovanju zdrave in uravnotežene prehrane.
Preberite še: Čarobna moč suhih sliv (zdrav in neprecenljiv zalogaj)
Morda vas zanima tudi: Kaj jesti namesto testenin (5 odličnih idej!)
oddajte komentar