Vitamin D, vitamin C in cink: Resnica o vitaminskih dodatkih za dvig odpornosti

V namen obrambe pred različnimi virusnimi okužbami dihal se tedaj, ko dnevi postajajo vse bolj mrzli, mnogi založijo s prehranskimi dodatki, ki naj bi okrepili odpornost in tako zaščitili zdravje.

Prepričani so, da bodo s povečanim vnosom zlasti vitamina C, cinka in vitamina D, pomagali imunskemu sistemu, da jih bo ta lažje obvaroval pred sezonskimi obolenji.

"Čeprav je le malo verjetnosti, da bi takšni nadomestki lahko preprečili okužbe, je res, da pozitivno vplivajo na imunski sistem in mu nekoliko pomagajo pri njegovih nalogah. 

A pri sicer zdravih osebah, ki se redno gibljejo, si privoščijo dovolj spanca in se prehranjujejo z uravnoteženo prehrano, ter jim zato teh snovi v telesu ne manjka, nimajo ravno opaznega učinka," je za Nationalgeographic.com povedal avstralski imunolog Scott Read.

"Če nekdo želi posegati  po vitaminskih in prehranskih dodatkih z minerali, v tem ni nič slabega," meni prehranska strokovnjakinja in dietologinja Carol Haggans in dodaja: "Če so seveda količine znotraj priporočil in jih ne presegajo.

Pretiravanje pa je škodljivo in lahko pripelje tudi do zastrupitve."  Opozarja še, da kombinacija prehranskih dodatkov za dvig odpornosti in nekaterih zdravil prvim zniža ali povsem izniči učinkovitost, zato se je pred jemanjem teh dobro posvetovati z zdravnikom.

Kaj pa stroka konkretno meni najpogostejših prihrankih dopolnilih za dvig odpornosti?

Cink

Cink je nepogrešljiv za dobro delovanje imunskega sisitema. Ključen je za tvorjenje tako imenovanih T celic, ki prepoznavajo in uničujejo celice, ki so jih napadli virusi ali bakterije.

Prav tako igra cink pomembno vlogo pri delovanju celic, ki v prvi vrsti varujejo dihalni sistem, kar pomeni, da ga ščitijo pred patogenimi mikrobi in virusi.

Nekatere študije so dokazale, da dodatki s cinkom, zaužiti v 24. urah po okužbi z virusom prehlada ali gripe, lahko v povprečju za dva dneva skrajšajo trajanje bolezni in olajšajo prebolevanje.

"Vendar je razlika, ki jo prinašajo, zelo majhna. Prav veliko torej ne boste pridobili," je povedal imunolog Philip Calder z univerze Southampton, Velika Britanija.

"Cink v obliki prehranskih dodatkih ne bo preprečil virusne ali bakterijske okužbe,"  je prepričan tudi imunolog Jarrod Dudakov z raziskovalnega centra Fred Hutch in dodal:

 "Če nekdo želi jemati cink kot dodatek prehrani, si s tem ne dela škode, a tudi korist ne bo tolikšna, kot mnogi pričakujejo.

Kajti osebe, ki jedo uravnoteženo prehrano, tega minerala zaužijejo dovolj z mesom in morsko hrano. Nekaj cinka se nahaja tudi v stročnicah, oreščkih, semenih in celih žitih.

So pa dodatki s cinkom priporočljivi za določene skupine ljudi. Pomanjkanje tega je velikokrat prisotno pri starejši populaciji in pri osebah, ki ga iz kakršnih koli razlogov s prehrano ne morejo zaužiti dovolj."

Najvišja dnevno dovoljena količina cinka znaša 11 miligramov za moške in osem miligramov za ženske. Te količine v nobenem primeru ne bi smeli preseči, kajti dolgotrajno pretiravanje z njim povzroča nevrološke težave in težave s krvnim obtokom. Preveliki odmerki cinka prav tako povzročajo slabost, bruhanje in glavobole.

Vitamin C

Tako kot cink, tudi vitamin C igra pomembno vlogo pri zdravju in močni odpornosti. Nepogrešljiv je namreč pri delovanju belih krvničk, ki napadajo patogene mikrobe, blažijo telesna vnetja in iz telesa odstranjujejo okužene celice.

A čeprav je več študij na živalih pokazala, da lahko vitamin C prepreči ali ublaži bakterijske in virusne okužbe, ne zmanjša pojavnosti navadnih prehladov pri ljudeh. Tako kot cink pa skrajša trajanje simptomov.

Skratka: "Ne drži, da dodatki z vitaminom C lahko obvarujejo pred virusnimi in bakterijskimi okužbami, je pa res, da se telo, kadar ga je v organizmu dovolj, lažje bori z infekcijo," je povedal Calder.

Kljub temu meni, da ob pestri ter uravnoteženi prehrani dodatki z njim niso potrebni: "Povprečen zdrav posameznik od vitaminskih dodatkov ne bo imel veliko koristi."

Vitamin C je sicer v vodi topen vitamin in višek tega se iz telesa izloči z urinom, kljub temu z njim ni dobro pretiravati.

Zgornja dnevna količina za moške znaša 90 miligramov, za ženske 75 miligramov, pretirane količine višajo tveganje za nastanek ledvičnih kamnov.

Vitamin D

Podobno kot vitamin C, tudi vitamin D premore protivnetno delovanje. Pomanjkanje vitamina D v telesu je povezano s povišanim tveganjem za okužbe dihal, kot sta gripa in prehlad.

Zadnje raziskave dokazujejo, da prehranski dodatki z vitaminom D lahko skrajšajo čas prebolevanja.

Največ vitamina D v našem telesu nastaja pod vplivom sončnih žarkov, katerim smo pozimi redkeje izpostavljeni, zato so v določenih primerih dodatki s tem vitaminom na mestu. So pa njegovi dobri viri tudi mastne ribe, ribje olje in jajčni rumenjak.

Osnovna težava pri dodatkih z njim je, da ljudje praviloma ne vedo natančno, koliko ga zaužijejo s prehrano in koliko ga imajo v telesu, lahko pa vsaj neko okvirno vrednost dobijo s pomočjo obrazca na spletnem portalu NIJZ. Količino, zaužito z dodatki je treba prilagajati individualnim potrebam.

Pretiravanje z dodajanjem vitamina D nikakor ni priporočljivo, gre namreč za v maščobi topen vitamin, višek katerega se nalaga v telesu.

Preveč vitamina D lahko vodi do previsokih ravni kalcija, simptomi povečane količine kalcija so med drugim utrujenost, omotičnost, zmedenost, povečana žeja in zelo pogosta potreba po uriniranju.

Skratka

Prehranski dodatki so v nekaterih primerih nesmiselni, v drugih priporočljivi, treba pa je vedeti,  da ne predstavljajo magičnega napoja, ki bi varoval pred sezonskimi težavami.

V primernih količinah ne bodo škodovali, a tudi čudežne moči jim ne gre pripisovati. Najboljši vir vseh je vendarle naravna pot s prehrano in zdravim načinom življenja na sploh.

Preberite še: 5 najmočnejših naravnih pripravkov za lažje prebolevanje gripe ali prehlada

Morda vas zanima tudi: Najboljša hrana, ki bo močno okrepila vašo odpornost