Razbijamo mite o vitaminih

Raziskovalci po vsem svetu preučujejo vpliv sadja in zelenjave na zdravje ljudi. Znano je, da prehrana v mediteranskih državah vsebuje veliko sadja in zelenjave ter da so kronične bolezni v teh državah bistveno manj pogoste kot v drugih razvitih delih sveta. 

Prehrana, bogata s sadjem in z zelenjavo telesu ponuja raznovrstna hranila in s tem podpira naše zdravje. Neprimerna prehrana in življenjski slog sta tudi ključna dejavnika, povezana s številnimi boleznimi sodobnega časa.

Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča, da bi dnevno zaužili vsaj 400 gramov sadja in zelenjave. Mnogo vitaminov, mineralov, vlaknin in drugih sestavin, pomembnih za naše zdravje, v največji količini najdemo prav v sadju in zelenjavi. Pri tem se večina ljudi ne zaveda, kako bogata s hranili je zelenjava, ki glede hranilne vsebnosti lahko bistveno presega sadje.

Splošni mit je na primer tudi, da limone, pomaranče in drugi agrumi spadajo med najboljše vire vitamina C. Pa to ne drži. Paprika, na primer, vsebuje okrog trikrat več vitamina C kot limona. Veliko ga vsebujejo tudi kivi, ribez, brokoli, brstični ohrovt, špinača in cvetača.

Naj razbijemo še nekaj mitov oziroma podamo par zanimivosti o vitaminih:

• Ne drži, da moramo pri pripravi čaja čakati, da se ta shladi, prede vanj stisnemo limono. Tudi v vročem čaju bodo ostali vitamini, ki jih vsebuje limona.
  
  
• Da se s kuhanjem in pečenjem izničijo vitamini v sadju ali zelenjavi, ne drži. Na primer korenje, je po besedah doc. dr. Igorja Pravsta iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani, še bolj koristno. S kuhanim korenjem je koristnost betakarotena večja.
  
  
• Ni zelena paprika edina z ogromno vitamina C. Enako, 190 miligramov na 100 gramov, ga ima tudi ribez.
  
  
• Tudi šipek ima veliko vitamina C. Z eno filter vrečko čaja v vodni raztopini bo naše telo dobilo 30 miligramov vitamina C.
  
  
• Dejstvo je, da se hranilna vrednost vseh sadežev spreminja v času zorenja.
  
  
• V olupkih je največ prehranske vlaknine, zato so zelo dragoceni. Seveda pri sadju, ki ga jemo z olupki. Netopna prehranska vlaknina, ki je v prehrani Slovencev zelo primanjkuje, je izredno pomembna in največ je je ravno v olupkih.
  
  
• »Zelo pomembno je uživanje svežega sadja in zelenjave. To je dejstvo,« poudarja dr. Igor Pravst. A dodaja, da trditev, da s procesiranjem hrane uničimo vse, ne drži. Vodotopni vitamini, kot je tudi vitamin C, se s kuhanjem nekoliko izgubijo. A ta vrednost je majhna, zato sta vloženo sadje in kuhana zelenjava še vedno koristna.
  
  
• Pri pripravi smutijev se moramo zavedati, da se iz sadja sprostijo sladkorji. V jabolku, na primer, je precej sladkorja. Če pojemo jabolko, se ta sladkor počasi, pol ure, uro sprošča v naš sistem. To je za naše zdravje bolj prijazno, kot pa če popijemo kozarec jabolčnega soka, kjer sladkor pride v krvni obtok v zelo kratkem času. Uživanje sadja in zelenjave v neprocesirani obliki je zato bolj priporočljivo kot pa predelano, stiskano, zmiksano.

Različne barve so pomembne

Zanimivo je tudi, da so mnoge koristne snovi v sadju in zelenjavi pogosto obarvane in tako zaslužne tudi za različno obarvanost sadežev. Tako na primer oranžni plodovi (npr. korenje, mango, buče) pogosto vsebujejo različne karotenoide, tudi betakaroten, iz katerega se v telesu tvori vitamin A, dobro znan po svoji vlogi pri ohranjanju vida in številnih drugih funkcij. Med karotenoide spada tudi rdeče barvilo likopen, ki je značilen za paradižnik.

Nasprotno grozdje in jagodičevje vsebujeta različne antocianine, ki jih zaradi njihove varovalne vloge pred oksidacijo uvrščamo med antioksidante. Vsi ti primeri kažejo, da imajo različno obarvani sadeži zelo različno sestavo in da jih je v okviru prehrane smotrno kombinirati ter s tem doseči optimalne varovalne učinke. 

Avtorica: Daša Mavrič

Foto: Shutterstock