Veste, kakšen garač je vaše srce?

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije letos že štiriindvajseto leto pri nas zaznamuje svetovni dan srca. In geslo ob današnjem 29. septembru je pomenljivo: S srcem spoznaj svoje srce.

Na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom srca je prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, povzel, da je srce garač, mišica, ki ne tehta več kot 400 gramov, vendar prečrpa na hektolitre krvi od našega prvega do zadnjega dneva, zato moramo zanj srbeti in ga varovati pred številnimi škodljivimi dejavniki. Vsak dan.

Primordialna preventiva je še premalo prisotna v naši zavesti

Zaradi bolezni srca in ožilja, h katerim spadajo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija, kot tudi zaradi sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen, prezgodaj umre 20,7 milijona ljudi po vsem svetu. Tudi v Sloveniji je zaradi različnih srčno-žilnih bolezni vsako leto več tisoč prezgodnjih smrti. Mnoge bi lahko preprečili z drugačnim življenjskim slogom.

Vendar ...

»Tako imenovana primor­dial­na preventiva – to je preprečevanje samega razvoja dejavnikov tveganja z zdravim življenjskim slogom, ko še ni potrebe po uporabi zdravil za obvladovanje teh dejavnikov – je še premalo prisotna v naši zavesti,« je opozoril Matija Cevc.

»Z zelo preprostimi in poceni ukrepi lahko pogosto preprečimo nastanek tako sladkorne bolezni kot motenj v presnovi maščob in povišanega krvnega tlaka. Skupni imenovalec za te dejavnike tveganja je namreč čezmerna telesna teža oziroma debelost, kar se praviloma začne že v otroštvu oziroma mladosti. Po drugi strani pa vemo, da zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, ki mora biti v mladosti nekoliko intenzivnejša, pozneje pa se mora prilagajati starosti, lahko prispeva pomemben delež k preprečevanju teh 'klasičnih' dejavnikov tveganja in posledičnih bolezni obtočil.«

Spremljanje kardiometabolnih dejavnikov tveganja

Poleg tega, da čim bolj živimo tako, da se ščitimo pred boleznimi srca in ožilja, naj bi se hkrati izogibali dejavnikom tveganja. Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije iz Zdravstvenega doma Grosuplje, je predstavila kardiometabolne dejavnike tveganja. »Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok umrljivosti v svetu in zmanjšanja kakovosti življenja. Kardiometabolni dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni so povišan krvni tlak in krvni sladkor ter povišane maščobe v krvi, debelost. Kajenje, hipertenzija, hiperlipidemija in sladkorna bolezen pomenijo 76-odstotno tveganje za srčni infarkt glede na opravljene raziskave. Sladkorni bolniki imajo od dva- do trikrat večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni, če pa ne nadzorujemo kardiometabolnih dejavnikov tveganja, kot so povišan holesterol in krvni tlak ter krvni sladkor, je tveganje celo do petkrat večje kot pri zdravih ljudeh. Večina sladkornih bolnikov tipa 2 ima pridružen povišan krvni tlak in dislipidemijo ter debelost.«

Po podatkih iz leta 2015 zaradi sladkorne bolezni oziroma njenih zapletov umre pet milijonov ljudi na leto. »Sladkorni bolniki imajo šest let krajše življenje, če pa gre za sladkornega bolnika s stanjem po srčnem infarktu, se življenjska doba skrajša za 12 let,« je pojasnila Katarina Vukelič. In poudarila: »Ne čakajmo, da so srčno-žilne bolezni že razvite, ukrepajmo pravočasno, obvladujmo kardiometabolne dejavnike tveganja, spodbujajmo hujšanje, urejen krvni tlak, krvni sladkor in maščobe v krvi, opustitev kajenja, zdrav življenjski slog z zdravo prehrano in gibanjem. Pomagajmo s spodbudami in srčnostjo za boljše in daljše življenje.«

Vas je bolj strah morskega psa ali smrti zaradi bolezni srca in žilja?

Kar težko je ob vseh prizadevanjih za čim večjo ozaveščenost, da morebitni razvoj bolezni življenjskega sloga lahko nadziramo z zdravimi navadami, razumeti, kako ljudje ostajamo pasivni in se nam ne zdi vredno potruditi, da bi se več gibali, kuhali in jedli zdravo, opustili kajenje, se izogibali stresu ... Zakaj ne ukrepamo? Ali nas nič ne skrbi?

»Očitno je, da je strah pred boleznimi srca in žilja in težavami, ki jih te bolezni povzročajo, premajhen, da bi se potrudili in se odpovedali nezdravim življenjskim navadam,« je pred bližajočim se svetovnim dnevom srca na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije (www.zasrce.si) zapisal Matija Cevc.

In opisal: »Na to namiguje tudi plakat Svetovne zveze za srce (World Heart Federation) ob letošnjem dnevu srca: 'Česa vas je bolj strah? Morskega psa ali smrti zaradi bolezni srca in žilja?' Prepričan sem, da bi večina med nami odgovorila, da se bolj bojijo morskega psa, čeprav je ta bistveno manj nevaren kot srčno-žilne bolezni. Medtem ko zaradi bolezni srca in ožilja prezgodaj umre skoraj 21 milijonov ljudi, je leta 2022 zaradi ugriza morskega psa umrlo vsega sedem ljudi. A vse beži, če le nekdo na obali zasluti, da vidi plavut morskega psa. Če pa ima visok holesterol, sladkorno bolezen ali zvišan krvni tlak, je to le blaga motnja, ki pogosto ni vredna ukrepanja.«

Pomagajmo srcu, da bo čim dlje in čim bolj uspešno opravljalo svoje delo

A posledice neukrepanja in nezdravljenja so lahko zelo hude. »Seveda je pomembno, da dejavnike (zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, motnje v presnovi maščob, stres, nespečnost …) pravočasno prepoznavamo in jih ublažimo ali celo odstranimo (npr. prenehamo kaditi).

Hitreje ko odstranimo oziroma ublažimo dejavnik tveganja, manj škode bo naredil našemu srcu in žilju. S tem bomo preprečili ali vsaj odložili končne zaplete ter izboljšali kakovost življenja, opozarja Matija Cevc.

In dodaja: »Pri doseganju teh ciljev je pred nami še zelo dolga pot, saj se na žalost le redki zavedajo, da imajo denimo povišan krvni tlak. Tako je leta 2020 le 24 odstotkov prebivalcev Slovenije poročalo, da imajo zvišan krvni tlak, epidemiološka raziskava iz leta 2009 pa govori, da je imelo takrat zvišan krvni tlak kar 64,3 odstotka prebivalstva – malo verjetno je, da bi se zdravstveno stanje v Sloveniji tako drastično izboljšalo, bistveno bolj verjetno je, da se je drastično poslabšalo zavedanje.

In podobne podatke imamo tudi za zvišane lipide in druge dejavnike tveganja. Res nas čaka še veliko dela, da bomo 'pozdravili slovensko populacijo'. Tega se moramo lotiti srčni in s srcem spoznavati svoje srce ter srcu pomagati, da bo čim dlje in čim bolj uspešno opravljalo svoje delo.«

Preberite še: Debelost: znan je razlog in ta je zelo preprost

Morda vas zanima tudi: Heather Morris, pisateljica: Ta pripoved o obnašanju paznic v Auschwitzu me je najbolj pretresla