To je razlog, zakaj morate opustiti nenehno ugajanje drugim

So za vas značilne naslednje trditve?

Vedno opazujete druge, da bi vedeli, kako se počutite v sebi.
Osredotočate se na vse druge, razen nase.
Verjamete, da je skrbeti zase sebično.
Ne počutite se vredne, razen če vas drugi pohvalijo. 
Kadar vas kdo zavrne, ste zelo nesrečni.
Krivite se za nesrečo drugih ljudi. 
Utišate svoj notranji glas v strahu, da bo motil druge.
Izogibate se soočenjem in konfliktom za vsako ceno.
Sprašujete se, ali boste kdaj lahko imeli svoje življenje ali pa boste vedno osrečevali druge. 
V zvezi imate občutek, da ste izčrpani in počnete stvari, ki si jih ne želite.
Ne znate postavljati mej drugim. 
Počutite se izgubljeni, osamljeni in utrujeni.
Iščete potrditve od zunaj.
Verjamete, da nikoli ne boste dovolj dobri.
Čakate, da se vsi drugi spremenijo.
Ne zavedate se, da je moč za spremembo samo v vas.

Če se strinjate z zgornjimi trditvami, se najbrž počutite ujeti, preobremenjeni in neizpolnjeni v svojih odnosih. In če živite svoje življenje zato, da ugajate drugim ali iščete njihovo odobravanje, ni presenetljivo, da ste nesrečni in izčrpani. 

Psihoterapevtka Ilene Strauss Cohen ima za vas sporočilo, za katerega upa, da vam bo pomagalo narediti pomembne spremembe v vašem življenju:

»Vso pravico imate do lastnega mnenja, občutkov in idej. Niste tukaj, da bi bili čustveni smetnjak za druge ljudi, in vaš namen v življenju ni, da bi se drugi počutili bolje.

Niste odgovorni za življenje nikogar drugega – samo za svoje ali za življenje svojih majhnih otrok, če jih imate.

Žal mi je, če vas je nekdo vzgojil v prepričanju, da si vreden le, če ga lahko pomiriš, če ga ne vznemiriš, če si popoln, če se z njim strinjaš in delaš, kar reče. To nakazuje njihovo nezrelost in ni vaša krivda.«

Če lahko najdete način, da se rešite izpod nadzora drugih, boste končno lahko svobodni.

Ko boste pripravljeni na to, ne pozabite, da imate pravico živeti v skladu s svojimi željami. Niste sebični, ker rečete ne, če počnete stvari, v katerih uživate, namesto da bi počeli stvari za druge. Če se počutite izčrpani, izgoreli in preobremenjeni, je to znak, da delate preveč, zato si vzemite čas zase. 

Ilene Strauss Cohen pravi: »Razumem, kaj doživljate. Odraščala sem tako, da sem dajala potrebe drugih pred svoje. Učili so me, da je najboljši način, kako pridobiti pozornost in odobravanje, delati stvari za druge ljudi in jim pomagati, da se počutijo bolje.

Dokler sem bila popoln angel, sem lahko prejemala ljubezen. In to je res edina stvar, ki si jo otroci želijo – počutiti se ljubljene in vedeti, da pripadajo.

Povsem naravno je, da naredimo vse, kar lahko, da čutimo ljubezen in sprejetost. V otroštvu je skoraj nemogoče oblikovati svoj pravi jaz, če živimo v strahu pred reakcijami drugih ljudi, še posebej, če so ti ljudje starši ali pomembne osebe v našem življenju.

Večino svojega življenja sem preživela v čakanju, da se drugi ljudje spremenijo. Ko pa sem postala starejša, sem razumela, da sem edina oseba, ki jo lahko spremenim, sama. Ob tem spoznanju sem bila prestrašena. Vedela pa sem, kaj je na kocki, če ne najdem lastnega glasu.

Tako kot vi, sem imela veliko strahov:

Strah me je bilo, kako se bodo drugi odzvali name.
Strah me je bilo zavrnitve.
Strah me je bilo konfliktov, kritik in tega, da drugim ne bi bila všeč. 
Strah me je bilo, da me nihče ne bi potreboval, da ne bi bila vredna.

Namesto da iščemo potrditev od drugih, je pomembno, da najdemo način, da najdemo ljubezen v sebi. Da se znebimo svojih strahov, se moramo z njimi soočiti, ne glede na to, kako tesnobni smo zaradi tega.

Razumevanje, da naši strahovi ne temeljijo na dejstvih ali realnosti, nam lahko pomaga.

Navsezadnje je naša tesnoba le signal, ki nas opozarja na grožnjo – in vsaka zaznana grožnja našemu namenu, vrednosti ali občutku smisla lahko povzroči prav toliko tesnobe kot dejanska grožnja našemu preživetju.

Ker naše ugajanje ljudem in strahovi običajno izhajajo iz otroštva, je pomembno, da se ozremo nazaj, da gremo lahko naprej.

V otroških letih zame ni bilo varno, da bi se obnašala na načine, ki bi lahko razburili ljudi okoli mene. Ko sem odrasla, sem spoznala, da moji strahovi pred kritikami, prepiri ali zavračanjem, nimajo nobenega vpliva na resnico mojega življenja.

Ko sem spoznala, da se mi ni treba bati ničesar, ni bilo več prave grožnje. Ko sem svoj odziv na druge prenehala graditi na svojih preteklih strahovih, sem se končno nehala skrivati ​​za vedenjem, ki je ljudem všeč.

Zato vem, da se lahko znebimo potrebe po nenehnem ugajanju drugim. Najprej poskrbite zase; ker je v resnici to edini pravi način, da lahko resnično živite življenje, ki je izraz tega, kar ste.«

Prirejeno po Psychology Today.

Preberite še: »Življenje se mi ni izšlo tako, kot sem pričakovala« (resnična izpoved)

Morda vas zanima tudi: Topla ali mrzla kava? Bolj zdrava je ...