Tako zelo je kvinoja dobra za možgane

Uravnotežena prehrana, ki telesu zagotavlja vse potrebne hranljive snovi, je nepogrešljiva za zdravo telo, možgane in dobro počutje. Eno od živil, ki bi jih zato morali redno umeščati na jedilnik, je kvinoja.

Ta vsebuje številne antioksidante in druge hranljive snovi, je enostavna za pripravo in se odlično poda v sladke, slane ali kisle jedi.

Kaj je kvinoja?

Kvinoja je enoletna, žitom podobna rastlina, ki izvira iz Južne Amerike in je nekoč veljala za sveto hrano Inkov. V resnici gre za psevdo žito, kar pomeni, da ne sodi med trave, temveč zeleno listnato zelenjavo, kot so špinača, blitva in rdeča pesa, njena semena pa se pripravljajo kot žitna zrna.

Potem ko je postala priljubljena v zahodnih kulturah, se je njena pridelava razširila tudi v Združene države Amerike in v Evropo. Obstajajo tri osnovne vrste kvinoje: bela, rdeča in črna, ki se poleg barve razlikujejo tudi po okusu. Bela je najnevtralnejšega, črna je najslajša od vseh.

Kaj vsebuje?

Vsebuje veliko antioksidantov, protivnetnih učinkovin, ki varujejo pred poškodbami prostih radikalov in ščitijo pred vnetnimi kroničnimi boleznimi.

V kvinoji so zastopani še mnogi minerali in vitamini: cink, baker, železo, magnezij, kalij, mangan, natrij in fosfor. Med vitamini prednjačijo vitamin B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B6, B9 (folna kislina) in vitamin E.

Ob tem je v drobnih semenih veliko beljakovin. V bistvu je kvinoja vir rastlinskih beljakovin in tudi esencialnih maščobnih kislin.

Kar pomeni, da je z vidika beljakovinskega vnosa dobra za vegane. Vsebuje nekaj manj ogljikovih hidratov od drugih žit, je brez glutena in zato idealna za vse, ki so alergični nanj.

Tu so še vlaknine, ki dolgo ohranjajo sitost in pomagajo pri nadzorovanju teka ter s tem kilogramov, nižajo verjetnost za raka na debelem črevesju ter pomagaj pri uravnavanju krvnega sladkorja.

Učinki na možgane

Nedavno opravljene študije so pokazale, da polisaharidi iz kvinoje zavirajo staranje malih sivih celic. Tista iz leta 2022 je denimo postregla z zaključkom, da lahko ta rastlina upočasni propad spomina pri starajočih se miškah.

Ker je bogata z železom, pomaga pri prenosu kisika po krvi v različne organe, tudi v možgane, s tem ohranja njihovo vitalnost. Je dober vir kalija, elementa, ki je nepogrešljiv za pravilno delovanje živčevja, v njej prisoten vitamin B2 pa je dober za možganske in mišične celice.

Kako kuhati kvinojo?

Kvinoja je enostavna za kuhanje in pripravo. Treba jo je samo splakniti pod hladno vodo, s tem se s površin semen odstrani tam prisoten saponin.

Količino kvinoje kuhajte v dvojni količini tekočine: lahko v običajni vodi, jušni osnovi ali juhi. Počakajte, da tekočina zavre, znižajte gretje in pri zmernem vretju kuhajte 20 minut.

Tako pripravljeno lahko uživate kot prilogo, jo dodate solatam, z njo lahko napolnite zelenjavo, prelita z mlekom in z dodatkom suhega sadja je odličen zajtrk, z zelenjavnimi ali mesnimi dodatki je lahko samostojna jed, iz nje lahko pripravite juhe in prikuhe.

Kuhana kvinoja v hladilniku svežino ohrani do enega tedna, njene ostanke pa lahko tudi zamrznete in jih porabite tedaj, ko za kuhanje ne boste imeli časa.

Povzeto po portalu Psychology Today

Preberite še: Slabe volje? To je hrana, ki lahko izboljša vaše razpoloženje

Morda vas zanima tudi: Anksioznost in depresija sta tesno povezani (in zakaj je to pomembno)