16.5.2023 ob 12:55 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.
Vsi vemo, da je treba skrbeti za zdrav duh v zdravem telesu in veliko pozornosti namenjamo sestavi jedilnikov ter redni vadbi. Kaj radi pa pozabimo na del telesa, ki ga nikakor ne bi smeli zanemarjati.
To so naši možgani. Seveda je neizpodbitno dejstvo, da s skrbjo za zdravo telo, močne mišice in dobro počutje skrbimo tudi za zdravje malih sivih celic, je pa ob tem dobro v vsakodnevno rutino vključiti nekaj korakov, ki so namenjeni zgolj ohranjanju vitalnosti tega dela centralnega živčevja.
Skrb za možgane pomeni skrb za bolj srečno, zdravo in produktivno sedanjost ter prihodnost, zato bi se ji morali posvečati tedaj, ko spomin in koncentracija še ne nagajata.
Nekje med 30 in 40 letom se na obrazu pojavijo prve gubice, celo kakšen siv las ali dva. Zunanje spremembe, ki jih prinaša staranje, so opazne. Nekoliko manj so zaznavne spremembe, ki se zaradi vpliva let odvijajo očem nevidno.
Nekatere raziskave denimo kažejo, da po 40. letu starosti začne teža možganov padati in se z vsakim desetletjem zmanjša za približno pet odstotkov.
Te spremembe so običajen del staranja in možgane doletijo prej ali kasneje ter prinašajo slabši spomin, oteženo koncentracijo in podobne spremljevalke let. A vse je mogoče s primerno rutino tedaj, ko nevroni delujejo s polno paro, nekoliko zadržati.
Tu je nekaj navad, ki so pri tem v največjo pomoč.
Poskrbite, da boste vsako noč spali vsaj sedem ur. Tolikšna količina nočnega počitka je povezana z boljšim spominom in manjšo mentalno utrujenostjo.
V korist boljšega spanca naj bo zrak v spalnici hladen, okolje pa temo in mirno. Nekaj ur preden ležete v posteljo, v stanovanju zatemnite luči, da se bodo možgani lažje pripravili na noč, odložite telefone in druge naprave z zaslonom in vzpostavite spalno rutino, od katere ne boste odstopali. Ta je namreč ključna za dober spanec.
Prve na seznamu možganom prijaznih hranljivih snovi so omega tri maščobe. Te slovijo še kot velike zaveznice zdravja srca, telo jih ne more proizvajati samo in pomembno je, da jih s hrano zaužijemo dovolj.
Omega tri maščobe zagotavljajo energijo vsem telesnim organom, skrbijo za dober dotok krvi v vse dele telesa, torej tudi v možgane, blažijo oksidativni stres - enega največjih sovražnikov dobro delujočih možganov - in spodbujajo absorpcijo v maščobi topnih vitaminov, ki so prav tako nepogrešljivi za dobro delovanje malih sivih celic, med njimi vitamin D.
Zato obogatite prehrano s semeni, oreščki, mastnimi ribami ob tem vanjo vključite še druge možganom prijazna živila: zeleno zelenjavo, sveže sadje, temno čokolado, rožmarin.
Fizična aktivnost je nepogrešljiva za zdravje telesa in pozitivno vpliva na možgane, saj po njeni zaslugi vanje pride več kisika in hranljivih snovi.
Vendar se v korist tem ne ustavite zgolj pri teku ali hoji. Poskrbite za vadbo, ki bo razgibala zgolj male sive celice in rešujte križanke, sudokuje, igrajte instrumente, naučite se novega jezika, skušajte si zapomniti čim več podatkov, skratka v vsakdan vključite aktivnosti, ki bodo zaposlile možganske celice in jih ohranil vitalne.
Druženje je pomemben dejavnik z vidika zdravja možganov in prinaša še mnogo drugih koristnih vplivov na življenje. Dokazano je, da so ljudje, ki so obdani z dobro družbo, srečnejši, živijo dlje in redkeje obiskujejo zdravnika.
Preživljanje časa v družbi prijateljev, družine ali sosedov je torej še en način, ki ohranja kognitivno zdravje in za ljudi, ki jih imate radi ter imajo radi vas, bi si tudi s tega stališča vedno morali vzeti čas.
Zdravje in delovanje možganov vpliva na domala vse ravni življenja. Možganske funkcije so pomembne ne glede na to, ali ste stari 25 ali 75 let in tako, kot skrbite, da se ne bi prehitro postarala koža, je treba poskrbeti tudi za dolgo vitalnost in zdravje možganov.
Povzeto po portalu Mind body green
Preberite še: Si ves čas priklenjena na telefon - to je razlog, da tvoji možgani ne morejo brez njega
Morda vas zanima tudi: Andrej Mohar svari: Zaradi neustrezne rabe svetil lahko zbolimo
oddajte komentar