Možgani se razvijajo do 25. leta in če so izpostavljeni nikotinu, se lahko zgodi to

Od leta 2002 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvajajo raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med všolanimi 11-, 13- in 15-letniki.

Številke iz leta 2022 kažejo, pravi v posebnem pogovoru za Ono strokovnjakinja Helena Koprivnikar z omenjenega inštituta, da je lani v zadnjih 30 dneh pred raziskavo kadil tobačne izdelke približno vsak šestnajsti 13-letnik, vsak šesti 15-letnik in vsak šesti 17-letnik.

Povod za pogovor so bile skrb vzbujajoče izkušnje z nekaterih osnovnih šol, da že osnovnošolci lahko pridejo v stik s preprodajo elektronskih cigaret vseh najlepših barv in privlačnih okusov in da celo žvečljive tobačne in nikotinske vrečke najdejo pot v razrede.

Lepši povod za pogovor pa je bila novica o nagradi, odmevnem priznanju, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) podelila slovenski skupini za preprečevanje in zmanjševanje uporabe tobačnih izdelkov pod okriljem NIJZ.

Skupina deluje deset let, združuje predstavnike NIJZ, Urada SZO za Slovenijo, ministrstva za zdravje, klinike Golnik ter nevladnih organizacij Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo ter Brez izgovora Slovenija.

Čestitke! Kje se je vaše zavzeto delo za manj kajenja in več zdravja posebej pokazalo?

Člani skupine smo bili še zlasti dejavni ob pripravi in sprejemanju novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2022–2030, pri uveljavitvi cilja Slovenija brez tobaka 2040, pa tudi pri najnovejših predlogih sprememb zakona, ki je zdaj v medresorski obravnavi.

Koliko mladih posega po tobaku ali vsaj po izdelkih, povezanih s tobakom? Glede na objavljene številke bi nas gotovo moralo skrbeti.

Pred sprejetjem zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, bilo je leta 2017, je kar dve desetletji veljajo, da v Sloveniji kadi približno vsak četrti polnoletni prebivalec – po uvel­javitvi zakona je to še vsak približno peti.

Pri mladostnikih se kajenje zmanjšuje že od leta 2002, vendar na trg prihajajo novi izdelki s tobakom oziroma nikotinom. Mednje sodijo elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, široko dostopen in priljubljen je tudi t. i. tobak za žvečenje oziroma uporabo v ustih, »snus«, »fuge«.

Te izdelke uporablja več mladih kot odraslih – in prav to vzbuja skrbi.

Vendar se uporabniki, včasih pa celo nekateri strokovnjaki, radi sklicujejo, da ni nobenih raziskav o škodljivosti e-cigaret – da so nenevaren, celo dobrodošel nadomestek tudi za kadilce, ki bi se zasvojenosti z nikotinom radi odvadili.

Učinki na zdravje pri dolgoročni uporabi elektronskih cigaret res še niso ustrezno raziskani, saj so ti izdelki na trgu prekratek čas. Številne raziskave po svetu pa so že pokazale, da e-cigarete izpostavijo uporabnika znatnim ravnem škodljivih snovi: dolgoročna uporaba e-cigaret zviša tveganja za bolezni srca in žilja ter dihal, verjetno tudi za rakava obolenja. Poznamo pa že številne škodljive učinke kratkoročne uporabe e-cigaret, ki so lahko zelo resni.

To so poleg dražen­ja ust in grla, kašlja, suhih ust, slabosti in glavobola še zasvojenost z nikotinom – nikotin uporabnike zasvoji, kar pomeni, da bodo redni uporabniki oziroma kupci teh izdelkov –, epileptični napadi, akutne kemične poškodbe pljuč in različne oblike pljučnic.

Mogoče so namerne in nenamerne zastrupitve z nikotinom, ki je zelo strupena snov, ter poškodbe in opekline, predvsem pri izdelkih slabše kakovosti, saj ti lahko zagorijo ali eksplodirajo. Mladostniki, ki uporab­ljajo elektronske cigarete, več kašljajo in piskajo pri dihanju, astmatikom se pogos­teje poslabša astma.

Pomembno je, da se zavedamo, da so se človeška pljuča razvila za en cilj – to je za izmenjavo plinov, kar vključuje vdihavanje kisika in izdihavan­je ogljikovega dioksida. Vdihavanje drugih kemičnih snovi je zanje izziv in lahko zelo škodljivo. Raziskave sicer nakazujejo še povezave s številnimi drugimi škodljivimi posledicami za zdravje.

Velja to tudi za mlade, ki eksperimentirajo z e-cigaretami, ker zgledi vlečejo, zlasti med vrstniki?

Najprej bi želela poudariti, da je uporaba izdelkov, ki vsebujejo nikotin, za mlade še posebej tvegana in ti novejši izdelki vsebujejo nikotin. Mladi so zelo – bolj kot odrasli! – dovzetni za zasvojenost z nikotinom.

Mlajši ko je posameznik ob začetku njegove uporabe, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Mladostništvo je tudi ključno obdobje za možgane, ki se razvijajo še do približno 25. leta starosti. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko pripelje do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, do motenj v delovnem spominu, pozornosti, v razpoloženju oziroma počutju, do zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti ter do večjega tveganja za uporabo drugih drog.

Poleg tega uporaba e-cigaret pri mladostnikih zviša tveganje, da bodo začeli kaditi cigarete oziroma postali kadilci cigaret. Pogosto krožijo povsem zavajajoče trditve o teh izdelkih, zato je treba mladim podati verodostojne informacije, da se bodo bolj zavedali kratkoročnih posledic za svoje zdravje in njihove zasvojljivosti ter da razbijemo mite o teh izdelkih. Verodostojne informacije vsekakor niso tiste, ki jih razglašajo industrija, prodajalci in strokovnjaki, ki jih industrija in prodajalci podpirajo.

Odrasli moramo tudi jasno izraziti svoja stališča do izdelkov v smislu, da ni sprejemljive meje uporabe, ter v svojem okolju, kjer je le mogoče, postaviti pravila za prostore brez uporabe omenjenih izdelkov. Odrasli smo mladim tudi pomemben zgled, zato ne uporabljajmo teh izdelkov, če pa jih, je treba razmisliti, da bi jih opustili, ne le za zgled, tudi zaradi izboljšanja lastnega zdravja.

Kateri pristopi so se po vaših izkušnjah izkazali kot najbolj učinkoviti?

Ključni ukrepi so zakonodajni, vključevati morajo popolne prepovedi, delne so manj učinkovite in jih je težje nadzorovati.

Dve ključni orodji sta obdavčitev tobačnih in povezanih izdelkov, ki vpliva na zvišanje cen – v Sloveniji so cigarete še vedno med najcenejšimi v EU; poleg tega imamo izredno veliko prodajnih mest tobačnih in povezanih izdelkov, kar 6000, torej eno na kakih 300 prebivalcev, starih 15 let in več. To pa je verjetno več, kot je prodajnih mest osnovnih živil, kot sta kruh in mleko.

Izzive, ki nas čakajo, vključuje strategija za zmanjšanje posledic rabe tobaka 2022–2030, s pogledom v leto 2040, ko bo v Sloveniji brez tobaka kadilo in uporabljalo različne izdelke z nikotinom le še pet odstotkov ali manj prebivalcev.

Preberite še: Krvni tlak: Pri povišanem so ženske v večji nevarnosti kot moški

Morda vas zanima tudi: Monofobija ali strah pred samoto: kakšni so simptomi in kako si pomagamo