Tako vejpanje škoduje in vse to se v telesu zgodi, ko z njim prenehate

Na tržišču je vse več takšnih in drugačnih nadomestkov klasičnih cigaret, po katerih posegajo predstavniki vseh generacij, zlasti priljubljeni so med mladimi. A strokovnjaki opozarjajo, da zadeve niso tako nedolžne, kot jih skušajo prikazati proizvajalci in trgovci novodobnih tobačnih iznajdb.

Na nevarnosti uporabe elektronskih cigaret oziroma vejpov opozarja tudi naš nacionalni inštitut za javno zdravje-NIJZ.

Na spletni strani inštituta piše, da so vejpi priljubljeni zlasti med mladimi. Kot razloge za to navajajo nove tehnologije, moderne oblike, privlačne arome, blag dim, večjo družbeno sprejemljivost, promocijo v različnih medijih in na družbenih omrežjih, zmotna prepričanja o varnosti teh izdelkov in druženje ob uporabi.

Da bi opozorili na pasti teh izdelkov, so prav tako na njihovi spletni strani objavili brošuro, ki je namenjena vsem mladostnikom in njihovim staršem in v kateri izpostavljajo negativne učinke uporabe elektronskih cigaret oziroma vejpov na zdravje.

Kako elektronske cigarete sploh delujejo

"Elektronska cigareta je izdelek, v katerem baterija segreva posebno tekočino, da se spremeni v aerosol, ki ga nato uporabnik vdihuje," piše v publikaciji NIJZ-ja, kjer je nadalje pojasnjeno, da je aerosol, ki ga med kajenjem elektronske cigarete nastaja veliko, viden kot fina meglica.

Glavne sestavine tekočine za elektronske cigarete so nikotin, vlažilci oziroma topila in arome. Osnovni namen elektronskih cigaret je, da uporabnik v telo dobi nikotin, na voljo pa so tudi tekočine brez te snovi, ki so namenjene predvsem vdihavanju aerosola z aromami.

Elektronske cigarete so na trgu prisotne nekaj več kot deset let (v Združenih državah Amerike od leta 2007, k nam so prišle še kasneje). Ponudba teh se zelo hitro spreminja, zasnovane in izdelane so na različne načine in sestavljajo skupino zelo raznolikih izdelkov.

Podobne so lahko različnim tobačnim produktom, predvsem cigaretam, nalivnim peresom, kemičnim svinčnikom ali USB-ključkom.

Učinki na zdravje

NIJZ opozarja, da zaradi dokaj kratkotrajne prisotnosti na trgu in posledično zaradi pomanjkanja raziskav o dolgoročnih učinkih elektronskih cigaret na zdravje ti še niso povsem znani.

Znano pa je, da vsebujejo številne zdravju škodljive snovi. Poleg nikotina, vlažilcev oz. topil in arom tudi rakotvorne, dražilne in strupene snovi, denimo majhne delce, formaldehid, akrolein, benzen, kovine in drugo.

Večinoma so te snovi v nižjih koncentracijah kot v tobačnem dimu, kar pomeni, da so elektronske cigarete verjetno manj škodljive za zdravje kot cigarete, koliko in s kakšno gotovostjo je to mogoče trditi, še ni raziskano, je pa dejstvo, da zdravju ne koristijo.

Elektronske cigarete lahko tudi eksplodirajo in povzročijo različno hude poškodbe ali opekline. Zaradi zaužitja večje količine tekočine z nikotinom lahko pride do zastrupitve s to snovjo.

V zaprtih prostorih, kjer se uporabljajo elektronske cigarete, so tudi tisti, ki jih sami ne uporabljajo, izpostavljeni škodljivim snovem iz aerosola.

Uporabo elektronskih cigaret NIJZ odsvetuje vsem, še posebej pa otrokom, mladostnikom, nosečnicam, ženskam, ki načrtujejo nosečnost, bolnikom s kroničnimi obolenji (predvsem dihal) in nekadilcem.

Uporaba elektronskih cigaret morda lahko koristi le kadilcem, ki nikakor, na noben drug način ne zmorejo opustiti kajenja tobaka, a je tudi njih treba spodbujati, naj kasneje opustijo tudi kajenje elektronskih cigaret.

Skratka, vejpanje ni nikakršna zdrava alternativa kajenju, vse to pa se v telesu zgodi potem, ko se nekdo tej navadi odpove:

Po 20. minutah: Pozitiven učinek na srce in ožilje

V samo 20. minutah po zadnjem vdihu se umiri srčni utrip, krvni tlak pade in krvni obtok se izboljša.

Izboljša se tudi delovanje dihal, saj snovi v tekočini elektronskih cigaret negativno delujejo na dihalni sistem, je pokazala leta 2018 opravljena raziskava, objavljena v časopisu International Journal of Environmental Research and Public Health. Skratka, vpliv na srce in na dihala je hitro opazen.

Po nekaj urah: Nikotin se začne izločati iz telesa

V tekočinah elektronskih cigaret prisoten nikotin je tisti, ki povzroča odvisnost in po nekaj urah je občutiti prve akutne simptome abstinence.

Ti so lahko fizične pa tudi psihične narave. Psihološki kazalniki nikotinske krize so želja po novem odmerku, nihanje razpoloženja, težave s koncentracijo, razdražljivost in tesnoba. Fizični simptomi se največkrat odražajo kot glavobol, znojenje, tresavica, nespečnost, povečan tek, krči v prebavilih in tudi zaprtje.

Prvi simptomi se pojavijo nekje v 24. urah po zadnjem vdihu, višek dosežejo v treh dneh in v približno treh do štirih tednih povsem izginejo.

Približno mesec dni torej telo potrebuje, da premaga fizične posledice odrekanja nikotinu, trši oreh so običajno psihični simptomi, za premagovanje katerih je potrebno res veliko močne volje.

Po enem dnevu: Zniža se tveganje za srčno kap

Glede na leta 2018 v časopisu American Journal of Preventive Medicine objavljene rezultate raziskave vsakodnevno vejpanje podvoji tveganje za srčne bolezni, tudi za srčno kap.

Pri prenehanju se to tveganje v primerjavi s kadilci hitro zniža, kar je posledica dejstva, da se zniža krvni tlak, v krvi se poveča količina kisika, zniža se tudi tveganje za krvne strdke.

Po dveh dneh: Izboljša se delovanje čutil

Vejpanje tako kot kajenje običajnih cigaret, negativno vpliva na nekatera čutila, zlasti na voh in okus.

Po 48-tih urah je tako zaznati več vonjev, ti so izrazitejši prav tako izrazitejši postanejo okusi.

Po treh dneh: Nikotina v telesu ni več

Če do sedaj nikotinske abstinence še ni bilo občutiti, se po treh dneh nedvomno pojavi.

To je namreč čas, ko se nikotin povsem izloči iz telesa, zato se pri večini pojavijo močni odtegnitveni simptomi v obliki glavobola, znojenja in hrepenenja po tej snovi.

Prav to je tudi čas, ko je največ kadilcev, ki se skušajo razvade odvaditi, v zelo veliki skušnjavi. Če jim jo uspe premagati, je veliko možnosti, da bodo v nameri, da bi se je znebili za vedno, uspešni.

Po enem mesecu: Pljuča znova delujejo s polno paro

Res je, da se delovanje pljuč izboljša že kmalu po zadnjem vdihu aerosola, a zlasti po dolgotrajnem kajenju ta dihalni organ vendarle potrebuje več časa, da si povsem opomore. Po nekje mesecu dni tako izginejo zadihanost in kašelj.

Po treh mesecih: Izboljša se krvni obtok

Tudi krvni obtok se izboljša že kmalu po zadnjem dimu, vendar za popolno okrevanje, tako kot pljuča, potrebuje malce več časa.

Posledice boljšega krvnega pretoka so opazne tudi na koži, saj s tem, ko vanjo pride več krvi, dobi več hranljivih snovi in izboljšata se njen videz in tekstura.

Po devetih mesecih: Pljuča se znova lahko borijo proti okužbam

Zaradi kajenja in tudi zaradi vejpanja, so najbolj prizadeta pljuča. Nekje po devetih mesecih se obnovijo mikroskopske, laskom podobne strukture v pljučih, ki pomagajo pri izločanju sluzi iz dihal in tako spodbujajo prebolevanje okužb.

S tem se olajša prebolevanje bolezni dihal, kot sta pljučnica in gripa.

Po enem letu: Tveganje za srčno kap se zmanjša za polovico

V tem času se krvne žile vrnejo v normalno stanje, srčni utrip je dolgoročno v normalnih vrednostih, prav tako krvni tlak in tveganje za srčno kap je za polovico manjše kot pri vejperjih.

Pet let kasneje: Tveganje za srčno kap je znatno nižje

Pet let po zadnji uporabi elektronske cigarete se tveganje za srčno kap v primerjavi s kadilci zniža za 71 odstotkov, je dokazala leta 2019 izvedena študija.

Res je, da se tveganje zanjo zniža takoj, ko prenehate kaditi, a je nevarnost zanjo pri kadilcih, v primerjavi z nekadilci, višja še dolga leta po zadnjem dimu.

Deset let kasneje: Nižje tveganje za raka

Raziskava iz leta 2017 je opozorila, da vejpi povzročajo mutacije DNA in druge genetske spremembe, ki povišajo tveganje za različne oblike raka. 

Po približno desetih letih nekajenja se tako tveganje za pljučnega, raka grla, ustne votline in trebušne slinavke zmanjša za polovico.

Po 15 letih je tveganje za koronarno srčno bolezen enako kot pri nekadilcih.

20 let kasneje: Kot da nikoli ne bo vejpali

Pride dan, ko je telo takšno, kot da nikoli ne bi vejpali. Strokovnjaki domnevajo, da bo ta napočil približno 20 let po zadnjem dimu.

Po tolikšnem času naj bi bilo tveganje za srčne in pljučne bolezni pri bivših vejperjih takšno, kot da se nikoli ne bi predajali tej razvadi.

Povzeto po portalih NIJZ in Health.com

Preberite še: Vsakodnevne navade, ki pospešujejo nastanek gub

Morda vas zanima tudi: Ko porabite plastenko vode, jo reciklirajte takole