Svetovni dan nedonošenčkov: Manj kot za dlan veliki

Skoraj desetina otrok se rodi prezgodaj, torej pred 37. tednom nosečnosti. V večini primerov ginekologi ne poznajo razlogov za prezgodnji porod in ga zato tudi ne morejo preprečiti. Včasih pa je sprožitev prezgodnjih porodov zaradi smrtno ogrožajoče situacije matere ali otroka nujno potrebna. Po nekaterih podatkih, naj bi se na svetu vsako leto prezgodaj rodilo 15 milijonov otrok, v Evropi 500.000, v Sloveniji 1400, kar je več kot 7 odstotkov.

Najmanjši prezgodaj rojeni otroci so manj kot za dlan veliki. Ti za preživetje vsaj nekaj dni, tednov ali celo mesecev potrebujejo podporo aparatov in posebno nego visoko specializiranega medicinskega osebja. Tako se na primer v Porodnišnici Ljubljana na leto rodi okoli 200 otrok, ki tehtajo manj kot 1,5 kg.

Po podatkih društva za pomoč nedonošenčkom se je pri nas najbolj zgodaj rodil in preživel novorojenček, ki je prišel na svet v 22. tednu nosečnosti. Najlažji brez pomembnih posledic preživeli novorojenček pri nas pa je ob rojstvu tehtal 405 gramov.

Sicer je povprečna teža pri rojstvu v 28. tednu 1000 gramov, v 32. tednu pa 1750 gramov. Najmanjši včasih ostanejo na oddelku za intenzivno zdravljenje tudi več kot pol leta. Nedonošenčki se od donošenih novorojenčkov razlikujejo ne le po teži, velikosti in videzu, ampak predvsem po sposobnosti za življenje: bolj zgodaj ko so rojeni, bolj so nezreli vsi njihovi organi in potrebujejo podporo, pravijo na društvu za pomoč nedonošenčkom.

Zato imajo lahko prezgodaj rojeni otroci številne zdravstvene težave. Najpogostejše posledice so kronične bolezni pljuč in posledice zapletov v možganih, imajo tudi višje tveganje za slabši razvoj osrednjega živčevja, dihal, srčno-žilnega in dihalnega sistema. Prav dihala in imunski sistem ob rojstvu niso dozoreli, zato so izpostavljeni tudi večjemu tveganju za hujšo obliko okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki je zelo pogost povzročitelj okužb dihal pri dojenčkih in otrocih v zgodnjem otroštvu.

Tovrstne okužbe se pogosto pojavljajo prav v jesensko-zimskem času, RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok, pravijo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Bronhopulmonalna displazija (BPD) je najpogostejša pri nedonošenčkih, ki so bili rojeni mnogo prezgodaj in so dlje časa potrebovali umetno predihavanje in visoko koncentracijo kisika,« pravijo na NIJZ in staršem svetujejo, da možnost okužbe s tem zelo nalezljivim virusom čim bolj omejijo oziroma preprečijo.

Vijolične nogavičke

Razpoznavni znak svetovnega dneva nedonošenčkov so drobne vijolične nogavičke, obešene na vrvici skupaj z velikimi, belimi nogavicami (Socks for Life – nogavice za življenje) in vijolična osvetlitev znamenitosti, s katero ponazarjamo izjemnost in občutljivost prezgodaj rojenih otrok.

Preberite še: Maja Hladnik, mama ekstremno nedonošenih dvojčkov: Čakali smo poslednji klic