Sedem napak pri vzgoji, zaradi katerih vam otrok (in kasneje najstnik) ne zaupa

Vsak odgovorni in vestni starš se po svojih najboljših močeh trudi potomcem zagotoviti primerno vzgojo in od prvega dne postavljati prave temelje odnosa otrok-starš.

A žal je veliko takšnih staršev, ki največkrat povsem nehote gradijo zid med njimi in podmladkom, saj obstajajo dejanja, s katerimi otroke odrivajo od sebe.

Katera so ta? Miss mama jih niza sedem. V opozorilo vsem staršem, ki ji nehote in nevede počno, s tem pa onemogočajo tesen odnos med njimi in njihovimi potomci ter ogrožajo eno najpomembenjših kvalitet v tem odnosu: zaupanje.

Dopuščanje, da slabo razpoloženje vpliva na odnos z otrokom

Vsak ima včasih slab dan. Vsakogar nekaj spravi v slabo voljo in vsak ima pravico pokazati svoja čustva.

Vendar to ne pomeni, da smejo otroci nositi posledice. Otroci so zelo dovzetni za čustva staršev in jih občuti, čeprav jih ne razume. A mora vedeti, da ni on kriv zanje, vsekakor pa jeze in frustracij nikoli ne smete stresati na najmlajše.

Pojasnite, da ste pač slabe volje, da vas težijo težave, te pa naj ne vplivajo na to, kako se obnašate do svojih otrok.

Ukvarjanje z nečim drugim, ko otrok nekaj pripoveduje

Otroci niso vedno razpoloženi za pogovor. Tedaj pa, ko pristopijo k staršu in mu nekaj pripovedujejo je pomembno, da imajo vso njegovo pozornost.

Torej: ko vam otrok nekaj navdušeno pripoveduje, ko z vami deli veselje ali žalost ter razloge zanjo, pustite vse ostalo in mu res prisluhnite, ga glejte v oči in počakajte, da izrazi tisto, kar mu leži na duši.

Stalno spraševanje o njihovih težavah

Ne glede na to, na kaj se nanašajo: na delo v šoli, na težave na treningu ali na nesoglasja med prijatelji.

Če vam jih otrok zaupa, je prav, da mu prisluhnete in da ste na tekočem z dogajanjem. Stalno spraševanje o tem, kako se zadeve odvijajo, deljenje nasvetov, kako naj bi jih rešil in celo delovanje namesto malčka, bo imelo ravno nasproten učinek od pričakovanega. Otrok se bo namreč pred vami zaprl in vam bo težje zaupal, saj bo dobil občutek, da ne verjamete vanj in v njegove sposobnosti reševanja težav.

Ignoriranje njihovih težav

Čeprav se vam težave otroka zdijo banalne, zanj niso takšne. Zato jih jemljite resno in jih ne zaničujte ter se jim ne posmehujte. Nikoli in nikdar.

Izdaja zaupanja

Otrok vam je nekaj zaupal in vas celo prosil, da to zadržite to zase, vi pa vse poveste najboljši prijateljici, ta hčerki in hčerka vašemu otroku.

Izrabljeno zaupanje je največja napaka, ki jo lahko stori kdorkoli, zlasti pa starš. In če boste zaupanje izrabili enkrat, ga ne boste deležni nikoli več.

Zasipanje z vprašanji

Svojega otroka takoj, ko pride domov, zasujete z vprašanji, kot so: kakšen je bil tvoj dan? Kako je bilo v šoli? Kako si se odrezal na tekmovanju … nešteto je stvari, ki bi jih radi vedeli, a postavite se v kožo nekoga, ki utrujen vstopi v varno zavetje, kjer ga čaka plaz vprašanj.

Dajte mu nekaj trenutkov ali ur. Ko se bo spočil in uredil misli, vam bo vse, kar bi radi vedeli, povedal brez zasliševalskih tehnik.

Zatiranje samostojnosti

Večji, kot je otrok, več svobode potrebuje in bolj samostojen postaja. To morate kot starš sprejeti in dojeti, da dete ne bo vedno povsem odvisno od vas, da bo sprejemalo vse več svojih odločitev in da se bo moralo soočati z njihovimi posledicami.

Če boste prve poskuse samostojnosti zatrli v kali, ne boste pridobili zaupanja malčka, kasneje otroka in nato najstnika. Te napake pa, čeprav bi si to še tako želeli, ne boste mogli popraviti.

Preberite še: Kaj šminkanje pri majhnih deklicah pomeni za njihovo samozavest? To pravijo strokovnjaki

Morda vas zanima tudi: Kaj si izkušena pediatrinja želi, da bi vedela vsaka mama