»Naj starši dobijo nazaj občutek, da so kompetentni za vzgojo svojega otroka«

Dandanes starši potrebujemo odgovor na vsako  najmanjšo dilemo, ki se pojavi pri razvoju in vzgoji naših otrok. Najbolje bi bilo, da bi nam nekdo napisal recept ali navodila, kako ravnati, opaža tudi Barbi Završnik, vlogerka, vplivnica in mama dobro leto stare Pike, ki s svojimi sledilci na instagramu kot @barbiinmatic velikokrat deli kakšno zanimivo idejo za aktivnosti z najmlajšimi. Ker je bil odziv zelo dober, je razvila svoj spletni program, tekstovni in video priročnik Pikarije, v katerem se lahko starši poučijo o temeljih otrokovega razvoja ter dobijo tudi kup zanimivih idej za aktivnosti (tudi materiale in pesmice) za določeno starost dojenčka.

Torej, od kod ideja za Pikarije?

Pikarije so eno hecno naključje in priznam, da nikoli niso bile planirane v takem obsegu. Torej - kako se je rojevala ideja? Ko sem pred dobrim letom dni postala mamica punčki Piki, sem na svojem instagram profilu občasno delila tudi kakšno idejo za aktivnost z dojenčki, katero sem rada podprla s strokovnimi argumenti s področja razvojne psihologije in zgodnjega razvoja otrok. Sledilci so za te vsebine pokazali veliko zanimanja, zato sem polna motivacije nadaljevala. Po nekaj mesecih, pa se je rodila ideja, da bi znanje, ki ga imam in ideje poskusila povezati v celoto - in rodile so se Pikarije. Sprva so bile Pikarije mišljenje kot dogodek, ki bi se moral odviti 8. marca, pa nam je načrte prekrižala epidemija. Tako mi ni preostalo drugega, kot da v času, ko nihče ni smel iz hiše, prižgem kamero in vsebino preselim na splet. Tako so Pikarije iz koncepta praktične delavnice, kjer bi udeleženci poleg poslušanja vsebin sodelovali tudi v praktičnih delavnicah izdelave didaktičnih igrač, zrasle v obsežen spletni program.

Kako dolgo je vse skupaj nastajalo? Od kod ste črpali znanje in ideje - tudi vaša izobrazba je v tej smeri, kajne?

Lahko bi rekla, da so Pikarije nastajale vsaj eno leto. Predvsem ideje - te so se rojevale postopoma, iz meseca v mesec, ko je Pika rasla. Snemanje pa je potekalo 6 tednov. V urah težko merim, saj sem kar nekaj posnetkov snemala večkrat, dokler nisem bila zadovoljna. Vsebino, oziroma znanje pa sem »na kup« dajala leta. 

Vsebina temelji na znanju s področja študija (specialna in rehabilitacijska pedagogika) - lahko pa z gotovostjo rečem, da je 90 % programa plod lastnega raziskovanja, študiranja in učenja. Študij zagotovo da neko podlago, temelje in odpre mnogo novih vprašanj, iskanje pomembnih in uporabnih znanj pa je na tebi.

Kaj vse Pikarije ponujajo, za kakšno starost otrok so najbolj uporabne? 

Ponujajo pestro, a hkrati preprosto razlago o prvem letu otrokovega življenja.

Pikarije so namenjene staršem (in starim staršem, tetam, stricem, študentom in vsem ljudem, ki jih razvoj zgolj zanima) in dojenčkom. Vsebine se nanašajo na razvoj otroka od 0-12 mesecev. Ponujajo pestro, a hkrati preprosto razlago o prvem letu otrokovega življenja. Ponujajo vpogled v dojenčkove misli, sposobnosti, razvoj. Od tega, kako se razvijajo njegovi možgani, kdaj je česa sposoben, do konkretnih odgovorov, kot so »Kdaj začne razmišljati?«, »Kdaj je sposoben z nami manipulirati?«, »Kako spodbujati samostojno igro?«, itd.

Obenem starši v programu najdejo tudi predloge za mnogo aktivnosti za dojenčke, ki jih lahko pripravijo sami. 

Se bodo Pikarije tudi nadgrajevale?

Ja, moja velika želja je to zgodbo peljati naprej. 

Kaj bo s Pikarijami pridobil otrok in kaj starši?

Razumevanje. Pikarije ne vsebujejo metod, receptov, bližnjic ampak dajo vpogled v zares dobro razumevanje dojenčka, preko katerega starši potem lahko sami iščejo rešitve za težave in najdejo odgovore na svoja vprašanja.

Verjamem, da kot vplivnica na družabnih omrežjih  dobite veliko odzivov mamic na različne teme, ki jih zajemajo tudi Pikarije - imate občutek, da jih je veliko nepoučenih glede razvoja otroka? Kako bo poznavanje teh razvojnih procesov pomagalo pri vzgoji?

Vsak starš išče nek recept, rešitev za težave, ki sploh niso težave, ampak normalen, zdrav razvoj dojenčka.

Nepoučenih? Ravno nasprotno. Da pojasnim na primeru: trenutno je zelo popularno starševstvo na recept. Vsak starš išče nek recept, rešitev za težave, ki sploh niso težave, ampak normalen, zdrav razvoj dojenčka. Nespanje recimo. To, da se dojenček ponoči zbuja, je z vidika razvoja zaželjeno in pričakovano. Je mehanizem, ki se je razvijal več sto tisoč let in je mehanizem, ki jim omogoča preživetje. Dojenčkovi možgani so ob rojstvu še nezreli, tudi center za dihanje še ni razvit do te mere, da bi si telo upalo privoščiti več urni spanec. Zbujanje je tako nek preživetveni mehanizem. Hkrati večina dojenčkov prične jokati, če se ponoči zbudijo brez mame. Pred nekaj deset ali sto tisoč leti je situacija (ko se otrok zbudi, mame pa ni blizu) za dojenčka pomenila, da je nekaj res hudo narobe. Mamo je pojedla zver, recimo. Dojenčki 200.000 let niso spali sami in evolucijo težko premagamo, ne glede na to, kako pametni smo. Skratka, starši brskajo po spletu, forumih, knjigah, člankih in se izobražujejo, so kvazi-poučeni, vendar včasih zmanjka razumevanje bistva. 

Katera področja otrokovega razvoja pa se vam zdijo najbolj problematična, v smislu, da jim starši dajejo premalo pozornosti? Ali je mogoče problem tudi kar to - prava meja dajanja pozornosti?

Zagotovo je pomembna prava mera dajanja pozornosti vsem vidikom razvoja. V zadnjih letih starši dajejo veliko poudarka na otrokov gibalni razvoj, ki je, milo rečeno, res izjemnega pomena. Vendar žal na ta račun včasih zmanjka za druge stvari. V grobem menim, da bi bilo staršem v veliko pomoč, če bi, sploh v prvem letu, bolje razumeli tudi čustveni in spoznavni razvoj. Opažam, da se dojenčkom pogosto pripisuje sposobnosti, ki jih res še ne zmorejo - predvsem na področju čustvenega razvoja: čustvena manipulacija (joka, ker te izsiljuje), navezanost (ne imej ga po rokah, razvadil ga boš), razlog za jok, ... Medtem ko je na področju spoznavnega razvoja ravno obratno. Dojenčke se še vedno tretira kot nekompetentna, pasivna bitja, v resnici pa imajo zelo močne mehanizme za raziskovanje in učenje: Hitro se zgodi, da starš to radovednost nevede zavira. Spodbujanje raziskovanja pa je res izjemnega pomena v otrokovem življenju. Je osnova za razvoj kritičnega mišljenja, samostojnosti, dobrih miselnih strategij itd

Bi se pa na tem mestu rada dotaknila še ene polemike, oziroma bi kar sama sebi postavila vprašanje: Ali starši res potrebujejo knjige in programe o svojih dojenčkih? NE. Dejansko jih ne potrebujejo. Mehanizmi za ravnanje in vzgajanje so znotraj nas in poslušanje ter ravnanje po teh mehanizmih so najboljši recept za srečnega in kompetentnega otroka. Res pa je, da se je v zadnjih desetletjih nabralo toliko nekih idej, metod in nasvetov, da smo starši preprosto izgubili intuitivnost. Moja želja je, da s Pikarijami staršu pomagam priti nazaj v stik z občutkom, da je kompetenten in sposoben, da naj vedno izhaja le iz sebe in svojega otroka. 

Čeprav ste dobro strokovno podkovana, pa vas najbrž vseeno Pika kaj novega nauči vsak dan? Kaj je tisto najpomembnejše, kar ste se v tem letu naučila kot mama?

Res je. Pika je moj največji učitelj in knjiga, ki ji nikoli ne bom prišla do konca. 

Marsikdo bi si mislil, da je zaradi mojega znanja, moje ravnanje kot starš popolno in vedno pravilno. Pa res ni tako. Večina vzgoje pride iz naše podzavesti, sploh v bolj stresnih situacijah s težavo ravnamo »po knjigi«. Ampak nič za to, na svetu ne obstaja starš, ki bi vedno reagiral pravilno.

Joj, res me je naučila ogromno in s težavo izpostavim le eno stvar, ampak, recimo, da mi najprej na misel (tudi kot popotnica za tistega, ki to bere) pride: moj maksimum je dovolj. Ne stremim več k popolnosti, ker ne obstaja. Vsaka mamica je najboljša mamica za svojega otročka.