Kaj barva in tekstura blata sporočata o dojenčkovem zdravju

Starši veliko pozornosti namenjajo blatu novorojenčka. Z vidika barve in teksture. Dejstvo je, da vsebina pleničk velikokrat preseneti in zbuja nemalo vprašanj ter skrbi. Zato je dobro vedeti, kakšno naj bi bilo novorojenčkovo blato in kdaj je primerno obiskati pediatra.

Barve blata

Črno

Prvo blato novorojenčka je največkrat črno in spominja na katran. To je mekonij ali otroška smola, v njem pa so snovi, ki jih je dojenček pogoltnil še v maternici. Mekonij naj bi otrok izločil v 24. urah po rojstvu. Če se pojavlja dlje, je treba obvestiti patronažno sestro oziroma babico.

Gorčično rumeno

Potem, ko se mekonij izloči, blato velikokrat dobi gorčično rumeno barvo. Takšno je najpogosteje pri dojenih otrocih.

Močno rumeno

Tudi močno rumena barva blata je pogosta pri dojenih otrocih ter tudi pri otrocih, ki so hranjeni s prilagojenim mlekom. Če je res tekoče, lahko nakazuje na diarejo, ki povečuje tveganje z dehidracijo.

Oranžno

Oranžno blato nastane zaradi pigmentov, ki se v njem naberejo v prebavnem traktu otroka. Lahko se pojavi pri dojenih in otrocih, ki pijejo prilagojeno mleko.

Rdeče

Blato otroka je lahko rdeče, kar je največkrat posledica hrane in pijače, ki ju je zaužil (denimo rdeče pese ali paradižnikovega soka). Rdeča barva lahko opozarja tudi na vnetje v prebavilih, alergijo na mleko ali poškodbo anusa in je zato, kadar ni posledica zaužitih jedi, primerno obvestiti pediatra.

Zelenkasto rjavo

Otroci, hranjeni s prilagojenim mlekom imajo pogosto blato v tej barvi. Prav tako je blato teh otrok trše, kot blato dojenih malčkov.

Temnozeleno

Najpogosteje se pojavlja tedaj, ko otrok začne uživati drugo hrano, denimo špinačo ali grah. Prehranski dodatki z železom včasih povzročijo, da blato pozeleni.

Belo

Belo blato opozarja, da otrok ne proizvaja dovolj žolča v jetrih, ki pomaga pri pravilni prebavi hrane. To je resna težava in o njej je treba obvestiti pediatra.

Sivo

Tako kot belo tudi sivo blato opozarja na nepravilno prebavljanje hrane in je treba obvestiti pediatra.

Tekstura blata

Tudi glede teksture se blato razlikuje. Včasih je mehko, včasih trše, enkrat je zrnasto, drugič tekoče. Na kaj pa različne teksture nakazujejo?

Tekoče

Pri dojenčkih je tekoče blato pogosto, saj je v njem več vode kot delčkov hrane. Tekoče blato je lahko rumeno, zeleno ali rjavo in je v nekaterih primerih znak okužbe. Vsekakor o njem obvestite pediatra, če je otrok mlajši od treh mesecev in se izjemno tekoče blato, ki uhaja iz pleničk, pojavlja dva ali tri dni zaporedoma.

Sluzasto ali peneče

Takšna struktura blata je pogosto posledica slinjenja v obdobju rasti zob. V kolikor je blato takšno, otroku pa še ne izraščajo zobje, je lahko znak okužbe in se naročite na pregled pri pediatru.

Kri v blatu

Kri v blatu je lahko prisotna zaradi naprezanja med veliko potrebo. Lahko gre za znak okužbe in je treba o tem obvestiti pediatra. Majhna količina krvi je v blatu včasih prisotna pri dojenih otrocih, ki kri pogoltnejo med hranjenjem iz poškodovanih bradavic. Tedaj je opazno v obliki manjših črnih ali temnordečih madežev.

Koščki hrane v blatu

Pojav, ki je značilen potem, ko se otrok seznani s trdo hrano in se koščki živil med prebavo ne razgradijo povsem.

Kako pogosto naj bi otrok odvajal blato

Če otrok ne gre vsak dan na blato, ni nujno zaprt. Pogostost odvajanja blata v obdobju po rojstvu ni tako pomembno kot meni večina staršev. Po pol leta naj otrok blata ne bi odvajal več kot šestkrat na dan, po enem letu enkrat na dan. Gibanje prebavil se v tem času namreč upočasni. Pri zaprtju je pomembnejše, kot pogostost odvajanja, tekstura blata. Kadar je trdo, je otrok zaprt ne glede na to, kako pogosto napolni pleničko.

Ključne postavke

Otroško blato pogosto spreminja barvo, na kar vplivata hrana in starost. Če ste v dvomih, se obrnite na pediatra, vsekakor pa je čas za obisk, če otrok daljši čas odvaja tekoče blato in ima povišano telesno temperaturo.

Izjemno suho in trdo blato pomeni zaprtje, če otrok ob tem bruha in ima vročino, je lahko dehidriran. Drugi znaki dehidracije so še: manj kot šest vlažnih plenic dnevno, nervoza, brezvoljnost, jok brez solza, pretirana utrujenost, spremenjena barva kože, udrta mečava, vpadle oči.

Skratka: opazovanje otrokovega blata je lahko koristen način za prepoznavanje nekaterih težav z zdravjem, zato namenjena pozornost vsebini pleničke nikoli ni odveč.

Preberite še: Zakaj si otroci tako radi gradijo šotore

Morda vas zanima tudi: Deset stvari, ki sem jih hotela slišati po porodu (osebna izpoved)