Stres in depresija: 3 orodja proti čustveni obremenjenosti

Dejavnike stresa doživljamo različno in se nanje tako tudi poskušamo odzivati. Težave največkrat nastanejo, ko je stresnih pritiskov preveč in so stalni, kar lahko vodi do različnih motenj, tudi depresije. Enotne rešitve ni, kako se spoprijeti s težavami, ob splošnih metodah pomagajo praktične vaje za sprostitev in zmanjšanje napetosti – bodisi s poudarkom na telesu bodisi na mislih.

Trebušno dihanje

V priročniku Tehnike sproščanja, ki ga je izdal NIJZ, Brigita Zupančič - Tisovec zapiše, da dihanje vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema: počasno in globoko dihanje ga uravnoteži in nam pomaga, da se sprostimo. »Stalna zaskrbljenost in doživljanje stresov ter pomanjkanje telesne aktivnosti in sedeč življenjski slog s povečanjem frekvence dihanja spremenijo dihanje v plitvejše, prsno.

Plitvo prsno dihanje je v močni povezavi s pojavnostjo depresij, anksioz­nosti in napadov panike.« Kako prepoznamo svoj tip dihanja? »Eno roko postavite na prsni koš in drugo na trebuh nad popkom. Nekaj časa dihajte kot ponavadi in opazujte gibanje obeh rok pri vsakem vdihu. Katera roka se vidneje dviguje?« Če dihamo prsno, se naučimo tudi trebušnega dihanja in ga čim večkrat ponavljamo.

»Zavzamemo sproščen, dobro podprt položaj leže ali polsede. Nogi pokrčimo. Dlani položimo na trebuh v višini popka. Izdihnemo. Potegnemo trebuh navznoter. Počasi vdihnemo skozi nos in potis­nemo trebuh ven. Za kratek čas zadržimo dih. Sproščeno izdihnemo s priprtimi ustnicami.«

Tibetanske vaje

Mnogi, ki so prebrali uspeš­nico Petra Kelderja Vrelec mladosti, prisegajo na pet tibetanskih vaj.

Na kratko: med prvo vajo stojimo umirjeno, roke iztegnemo in se zavrtimo v smeri urnega kazalca. Druga vaja: ležimo na hrbtu in hkrati dvignemo iztegnjene noge ter glavo proti prsnemu košu. Vdihnemo od dvigu in izdihnemo ob spustu. Za tretjo vajo pokleknemo, hrbtenica je vzravnana, roke so zadaj na bokih – med izdihom glavo položimo na prsi, med vdihom upognemo hrbtenico in glavo nazaj. Pri četrti vaji sedimo na tleh, roke imamo ob bokih. Vdihnemo in napravimo most, glavo potisnemo nazaj. Zadržimo sapo in med izdihom sedemo v začetni položaj. Peto vajo začnemo na vseh štirih, kot bi delali sklece. Med vdihom dvignemo medenico, naslonimo glavo na prsi in zadržimo dih. Med izdihom se spustimo nazaj in glavo potisnemo čim bolj nazaj.

Priporočljivo je, da začnemo s tremi ponovitvami. Postopno povečujemo vadbo vse do 21 ponovitev, kar menda zagotavlja najboljši učinek.

Tapkanje

Mag. Vlasta Kuster, specialistka terapije EFT, bolj znane kot tapkanje, je za Ono že razložila učinke EFT, ki je kot psihoterapija, le da vključuje tudi telesno komponento: »Učinkovitost EFT lahko pripišemo konceptu, da negativna čustva, ki jih doživljamo, niso v možganih, temveč so nakopičena v obliki blokad v energijskem sistemu telesa. S tapkanjem stimuliramo končne točke energijskih poti in odpravljamo čustvene blokade.«

Kot navaja, pri tehniki EFT z blazinicami prstov tapkamo po osmih točkah – na glavi, na notranji strani obrvi, na strani očesa, pod očesom, pod nosom, pod usti, na ključnici, pod pazduho – in v videu pokaže osnovno tehniko. »Karate točka na zunanji strani dlani med zapestjem in mezincem je prva točka, ki jo uporabljamo.

Med tapkanjem po njej izgovarjajte uvodni stavek: Kljub temu, da sem napet/a, se imam rad/a in se sprejemam. Ponovite tri­krat. S tapkanjem nadaljujte po osmih akupunkturnih točkah in zraven ponavljajte: Napet/a sem.« S preprostim postopkom si lahko pomagamo sami, za bolj učinkovito pomoč med iskanjem poti iz čustvenega labirinta je smiselno poiskati pomoč terapevtke EFT.

Preberite še: Niste krivi, da je vaše srce zlomljeno, ste pa odgovorni, da zacelite čustvene rane

Morda vas zanima tudi: Danaja Lorenčič: »Za popolnost sem bila pripravljena žrtvovati vse, tudi zdravje«