Spomladanska utrujenost: Ko iz zime priletimo v pomlad

A za nekatere je to tudi čas spomladanske utrujenosti, začasne spremembe v razpoloženju. Občutek imamo, kot da smo povsem brez energije, leni, nemirni, včasih nas celo mučita glavobol in vrtoglavica.

Signal, ki ga oddaja naša štiriindvajseturna ura, nameščena globoko v možganih, je bistven, ko govorimo o tem, kako telo ve, kdaj spati in kdaj bedeti. Govorimo seveda o cirkadianem ritmu.

Notranja ura v možganih po­sreduje signal svojega dnevnega cirkadianega ritma vsem drugim delom možganov in vsakemu organu v telesu posebej. Naš štiriindvajseturni ritem pa nadzoruje tudi druge ritmične vzorce.

Mednje spadajo izbira časa za uživanje hrane in pijače, razpoloženja in čustva, količina seča, ki ga proizvajamo, temperatura te­­lesnega jedra, hitrost presnove ter nastajanje številnih hormonov.

»Ni naključje, da možgani za to ponastavitev uporabljajo dnevno svetlobo, saj je ta najzanesljivejši ponavljajoči se signal, ki ga imamo v svojem okolju,« v knjigi Zakaj spimo zapiše nevroznanst­venik Matthew Walker.

In nadaljuje: »Prav vsak dan od nastanka našega planeta je sonce zjutraj vzšlo in zvečer zašlo. Večina živih bitij je cirkadiani ritem dejansko privzela za to, da je sebe in svoje dejavnosti, tako notranje (denimo temperaturo) kot zunanje (denimo hran­jenje), uskladila z dnevno orbitalno mehaniko planeta Zemlja, ki se vrti okoli svoje osi, zaradi česar se redno izmenjujejo faze svetlobe in teme.«

Vendar dnevna svetloba ni edini signal, po katerem možgani nastavijo biološko uro. Uporabijo lahko tudi druge redno ponavljajoče se zunan­je iztočnice, kot so hrana, vadba, temperaturne spremembe in celo redni družabni stiki. Vsi ti dogodki lahko ponastavijo biološko uro in ji omogočijo štiriindvajseturno natančnost.

Zgolj naravni odziv

Kot bitja smo se razvili prav okoli 24-urnega ritma naravne svetlobe in teme. Izpostavljenost svetlobi pomaga telesu, da proizvaja hormone, predvsem melatonin, kar nam sporoča, kdaj moramo biti budni in kdaj zaspani. Vsi imamo izkušnje, kako je, če nam umetna svetloba ta naravni sistem poruši, a kljub temu naše telo večinoma ve, kdaj je čas za počitek.

Letargija, ki jo nekateri čutijo ob spremembi letnih časov, ni nič drugega kot naravni odziv. Ljudje tako kot živali uravnavajo presnovo in ravni hormonov v skladu z zunanjimi spodbudami.

Ko pride pomlad, se začne nanjo odzivati tudi naše telo. Dvigne se njegova temperatura, krvne žile se razširijo. Svetloba povzroči, da se sprosti več hormona serotonina.

Imenujemo ga tudi hormon sreče, saj igra glavno kemično vlogo pri občutenju zadovoljstva. Če imamo serotonina dovolj, nas prevzameta zadovoljstvo in dobro razpoloženje.

Pozimi je običajno zaradi krajših dnevov serotonina manj, telo pa proizvede več melatonina, ki ga sintetizira žleza češarika v možganih. Melatonin nadzira dnevni ritem drugih hormonov ‒ span­je, imunski sistem in miselne funkcije možganov.

Z daljšimi dnevi in več svetlobe se začne izločati več serotonina, medtem ko je raven melatonina še vedno visoka. Od tod občutek utrujenosti, ki jo čutimo od dva do tri tedne.

Ruvanje dveh hormonov

Melatonin, »spalni« hormon, pozimi, ko so dnevi kratki in noči dolge, »vodi igro«. Ko pa se dnevi podaljšajo, se za prvo mesto začne bojevati serotonin, hormon sreče. Prav ruvanje dveh hormonov za prevlado občutimo kot neke vrste izčrpanost. Zato se takrat, ko se raven serotonina uravnovesi, popravi tudi naše razpoloženje. Počutimo se vedno bolj polne energije.

Procesi v vegetativnem živčnem sistemu so eden od vzrokov občutenja spomladanske utrujenosti. V tem času so pogoste tudi okužbe, povečanje dnevno-nočnih razlik v temperaturi pa dodatno obremenjuje krvne žile in prekrvitev. Običajni znaki spomladanske utrujenosti so nemir, glavobol, žalobnost, vrtoglavica, bolečine v udih, splošni občutek zaspanosti.

Seveda pa to stanje, značilno za začetek pomladi, ni usod­no. Pomagali si boste tako, da se boste še bolj izpostavljali svetlobi dneva, se gibali ter telesu z zdravo prehrano pri­skrbeli čim več vitaminov in mineralov. Predstavljajte si, da je spomladanska utrujenost le neke vrste jet-lag. Kot da ste pravkar iz zime prileteli v pomlad. Dajte telesu čas, da se navadi na prebujanje narave.

Hitro polnjenje baterij

V zgodnji spomladi so izrazite tudi spremembe vremenskih pojavov. Sije sonce, nato začne deževati, včasih celo sneži. Svet, ki nas obkroža, vpliva na nas. Prav tako temperaturne spremembe, padanje tlaka. Počutimo se zaspane. A vseeno ob vseh teh pojavih nismo nemočni. Najboljši način za hitro polnjenje baterij z energijo je gibanje.

Priporočamo še: Dihalna tehnika 4-7-8 za mirne živce in boljši spanec

Morda vas zanima tudi: To je najbolj zdravilni plevel, ki zdravi vsa ta zdravstvena stanja