Sladkorna bolezen: Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, lahko popolnoma preprečimo zaplete

Pojavnost sladkorne bolezni zaskrbljujoče narašča. Med dejavniki, ki vplivajo na razvoj sladkorne bolezni tipa 1, ne moremo zanemariti značilnosti posameznikov in vse več alergogenih dejavnikov v okolju.

Pri sladkorni bolezni tipa 2, ki jo lahko zamaknemo v poznejše obdobje ali jo celo preprečimo, ima velik vpliv prisotnost bolezni v družini, potencialno so ogroženi ljudje s čezmerno telesno težo oziroma debelostjo in starejši, ki imajo navadno še druge bolezni.

Po ugotovitvah Mednarodne dia­betične zveze ima sladkorno bolezen eden od desetih odraslih in po predvidevanjih bo do leta 2045 za njo zbolelo že 783 milijonov odraslih v svetu. Polovica bolnikov nima postavljene dia­gnoze, saj delovanje trebušne slinavke slabi v daljšem časovnem obdobju in dvig krvnega sladkorja lahko dolga leta ostane neopažen.

Vendar prav pravočasna diagnoza in zdravljenje zmanjšata tveganje za resne in življenje ogrožajoče zaplete, kot so srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, slepota ali celo amputacija spodnjih okončin.

Odkrivanje in zdravljenje sta ključna

Ob lanskem svetovnem dnevu sladkorne bolezni – poleg tega je minilo sto let, odkar so prvemu dečku vbrizgali inzulin, zdravilo, ki je bistveno podaljšalo življenje ljudem s sladkorno boleznijo – je Zveza društev diabetikov Slovenije pripravila strokovni posvet o sladkorni bolezni in njenem obvladovanju. Udeleženci so poudarili, da je sladkorna bolezen tipa 2 najbolj razširjena kronična bolezen v svetu: »Gre za pravo epidemijo sodobnega časa in je tesno povezana z nezdravim življenjskim slogom s premalo gibanja in čezmerno telesno težo.«

V Sloveniji je bilo v letu 2021 nekaj več kot 123.000 ljudi, ki sladkorno bolezen zdravijo z zdravili, vseh z znano sladkorno boleznijo pa približno 145.000.

Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., je opozoril na pomembnost zgodnjega odkrivanja in ustreznega zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2: »Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 po navadi že imajo kronične zaplete, preden se bolezen sploh odkrije, in to je največji problem, ki bi ga sodobna družba resnično morala poskušati rešiti.

Če bi bolezen odkrili dovolj zgodaj, bi lahko v celoti preprečili zaplete. Ko govorimo o novostih, tako govorimo o spremenjeni paradig­mi zgodnjega intenziviranja zdravljenja. Če pride k vam nekdo, ki se ne more gibati in ima čezmerno telesno težo, ga je treba ustrezno obravnavati. Takšen posameznik v uvodni fazi potrebuje dobro zdravilo, ki spremeni potek bolezni, sočasno zniža sladkor in zaščiti srce in ledvice ter pomaga znižati telesno težo. Zato moramo tudi zdravniki in medicinske sestre spremeniti pogled na to, kako uvodoma obravnavamo človeka s sladkorno boleznijo tipa 2.

Pomembno je, da ko jo odkrijemo, takoj predpišemo ustrezna zdravila, ki spremenijo potek bolezni, kar pomeni dodatno motivacijo za bolnika, da spremeni svoj življenjski slog.«

Ustrezno izobraževanje bolnikov

Kot rečeno, sladkorna bolezen spada med največje izzive javnega zdravja, saj število bolnikov vztrajno narašča. Stroka opozarja, da je življenjski slog z zdravim načinom prehranjevanja, zadostno telesno aktivnostjo in primerno telesno težo temelj zdravljenja sladkorne bolezni tipov 1 in 2.

Pri osebah z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo lahko zdrav življenjski slog prepreči oziroma odloži razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

»Danes so bolnikom na voljo enostavno dostopna izobraževanja v okviru Centrov za krepitev zdravja, ki delujejo v večini javnih zdravstvenih zavodov. Tam jih poleg posebej izučene diplomirane medicinske sestre obravnavata tudi dietetolog in kineziolog,« je na okrogli mizi poudarila Alenka Simonič, dr. med. spec., družinska zdravnica.

Prav to, da imajo ljudje s sladkorno boleznijo verodostojne informacije in podporo, je za njihovo čim bolj normalno življenje izredno pomembno.

Debelost in neaktivnost

»Vrsto let se je prepovedovalo ali odsvetovalo veliko živil, uveljavila se je dieta za sladkorno. Nova priporočila ničesar ne prepovedujejo, nobena hrana ni odsvetovana. Zdravila in sodobni pripomočki za sprem­ljanje koncentracije glukoze v krvi so pri zdravljenju nujni, nepogrešljivi, žal pa brez razumevanja bolezni, upoštevanja priporočil glede prehrane in gibanja ne zadostujejo za dobro zdravljenje.

Zato menimo, da bi morali na področju izobraževanja poskrbeti, da se nihče v Sloveniji ne bi po nepotrebnem spraševal, ali lahko poje banano ali ne,« je pojasnila Jana Klavs, višja medicinska sestra, edukatorka in predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji.

Tako kot primerno uravnotežena prehrana je pomemben gradnik zdravega življenjskega sloga in hkrati zaščitni dejavnik tudi redna telesna dejavnost. Da je zdrav življenjski slog izjemnega pomena, se je strinjal Samo Fakin, dr. med., ki se je prav tako srečal s sladkorno boleznijo: »Ko sem začel jemati zdravila in bolezen začel nadzirati, sem ugotovil, da mi je najbolj pomagala redna telesna aktivnost. Zato sam zagovarjam kombinacijo štirih ukrepov: zdravljenje z učinkovitimi zdravili, redna telesna aktivnost, prehrana in psihično sproščanje v obliki izobraževanja, branja knjig, časa zase.«

Ali poznate svoje številke?

Normalne vrednosti sladkorja v krvi pri zdravih ljudeh:

na tešče: 4,0−6,0 mmol/L

po obroku: pod 7,8 mmol/L

Začetne motnje v toleranci za glukozo:

Mejna bazalna glikemija: na tešče: 6,1−6,9 mmol/L

Motena toleranca za glukozo: 2 uri po OGTT: 7,8−11,0 mmol/L

Sladkorna bolezen:

na tešče: nad 6,9 mmol/L

po obroku: nad 11,0 mmol/L

Vir: sladkorna.si

Preberite še: Marketinška zvijača, s katero nas vlečejo za nos že dobrih 60 let

Morda vas zanima tudi: Prehranska svetovalka, ki je premagala anoreksijo: Dieta se lahko razvije v obsesijo