6.8.2023 ob 5:25 | Foto: Gettyimages
Glukoza je glavni vir energije za telesne celice in njena koncentracija v krvi je med najpomembnejšimi kazalniki zdravja.Ima dnevni ritem, vendar velja, da so normalne vrednosti krvnega sladkorja od 3,5 do 6,5 mmol/liter.
Raven glukoze pomaga bistveno uravnavati inzulin, hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka. Zaradi pomanjkanja inzulina ali zmanjšane občutljivosti telesnih celic za njegovo delovanje se v krvi poviša raven sladkorja.
Sladkorni bolezni tipa 1 in 2 se razlikujeta, skupna jima je povišana vrednost sladkorja v krvi. Pri tipu 1 trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali ga sploh ne proizvaja. To pomeni, da telo nima potrebne količine tega hormona, da bi glukoza lahko »vstopila« v celice.
Sladkorna bolezen tipa 2 je najbolj razširjena kronična bolezen.
Za pravo epidemijo sodobnega časa so krivi predvsem način življenja s premalo gibanja, čezmerna telesna teža in uživanje hrane z veliko škrobnimi živili. Nagnjenost k bolezni se prenaša tudi v družini, lahko je posledica drugih bolezni oziroma njihove prisotnosti.
Med dejavniki, odgovornimi za vse več sladkorne bolezni tipa 2, je tudi staranje prebivalstva.
Ker sladkorna bolezen ne boli, normalno zdrav človek dolgo, lahko celo več let, ne čuti težav zaradi povišane ravni sladkorja, čeprav začetne poškodbe na žilju že nastajajo.
A vendar, nekateri od bolj ali manj izrazitih simptomov, ki nakazujejo morebitne vrednosti krvnega sladkorja nad normalnimi – trikrat povišane ali več –, so: povečan krvni sladkor vodi v pogostejše uriniranje, kar povzroča izgubo tekočine in občutek suhih ust, to pa v žejo; če celice ne morejo dobiti dovolj energije, to telo zazna kot lakoto, zaradi česar je apetit povečan; pomanjkanje energije lahko povzroči splošno utrujenost in slabšo telesno zmogljivost; visok sladkor v krvi lahko vpliva na okvare v očesu, kar povzroči začasno zamegljen vid.
Ker je sladkorna bolezen tipa 2 tiha bolezen, ki se lahko pojavi brez simptomov, je toliko bolj pomembno, da jo odkrijemo dovolj zgodaj, tako namreč lahko preprečimo ali odložimo morebitne zaplete.
Mogoče kronične težave, ki jih povzroča nezdravljena bolezen, torej dlje časa povišan krvni sladkor, so okvare malih žil, predvsem na očeh in ledvicah, in pozneje tudi velikih žil ter živcev – ob drugih dejavnikih tveganja, kot so povišane ravni holesterol in trigliceridov, povišan krvni tlak, je bistveno večja nevarnost za koronarno srčno bolezen, možgansko kap ali aterosklerozo velikih žil na udih s posledično gangreno.
Da bi se izognili zapletom ob kronični presnovni bolezni, je treba vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati. Velja, da si občasno izmerimo krvni sladkor, večkrat ljudje s povišano telesno težo, prisotnostjo sladkorne bolezni v družini in vsi z boleznimi srca in ožilja. Normalna raven sladkorja je od 3,5 do 6,5 mmol/liter, kadar koli ga merimo.
A diabetologi opozarjajo, da ob izmerjeni številki pazimo na to, kaj smo jedli. Ob katerih vrednostih lahko posumimo na sladkorno bolezen? Če si navadno preverjamo krvni sladkor zjutraj, je smiselno to opraviti tudi po obroku. Če je tedaj pod 8 mmol/liter, je v redu. Glukoza v krvi na tešče 7,0 mmol/l in 10 ali celo 12 mmol/l kadarkoli po jedi je razlog za posvet z osebnim zdravnikom, posebno če meritve opravimo večkrat.
Sladkorna bolezen tipa 1 se zdravi z inzulinom, pri tipu 2 pa je ob skrbi za druge bolezni ključno slediti zdravemu življenjskemu slogu, uravnoteženi prehrani in redni telesni aktivnosti za ohranjanje normalnih ravni sladkorja v krvi.
Preberite še: Za vse brez vrta: 9 vrst zelenjave, ki odlično uspevajo na balkonu
Morda vas zanima tudi: Boljše zdravje srca, manj bolečin, stresa in druge dobrobiti tega, da redno hodimo naokoli bosi
oddajte komentar