29.11.2017 ob 5:55
Zima se je že dodobra napovedala, padci zunanjih temperatur pa vplivajo tako na počutje, kot na telo. Najpogostejše, nekatere bolj, druge manj prijetne vplive mraza niza Albert Ahn, klinični profesor interne medicine iz New Yorka. Kaj se torej dogaja, kadar vas zebe?
Porabite več kalorij
Študije kažejo, da je porabo kalorij mogoče povečati brez intenzivnejših vaj. In sicer na presnovo spodbudno vpliva že rahel padec temperatur v okolju. Zakaj? "Telo potrebuje več energije za ohranjanje primerne notranje temperature. Vendar se zgolj na to, če želite shujšati, ne gre zanašati. Poraba kalorij se ne poveča za toliko, da bi se to dejansko poznalo na tehtnici," razlaga Ahn.
Prsti se skrčijo
Ste opazili da vam tedaj, ko ste na mrazu, prstan, ki se vam sicer povsem prilega, nenadoma postane prevelik? Okončine, kamor sodijo tudi prsti na rokah in nogah, se na mrazu skrčijo. "Telo več krvi preusmeri v notranje organe, krvne žile v zunanjih se zožijo in ker vanje pride manj krvi, so v resnici manjši," razlaga zdravnik.
Bolečina je izrazitejša
Nekateri ob mrazu občutijo otopelost in bolečino v okončinah, kot so roke, stopala, nos in ušesa. Gre za posledico krčenja drobnih žilic, zaradi česar v te dele telesa pride manj krvi, kot kadar so temperature prijetnejše.
Kot pojasnjuje Ash, zadeva ni nevarna, je pa velikokrat zelo neprijetna in celo boleča. Pred njo se je mogoče zavarovati s primerno opravo: rokavicami, pokrivali in šali.
PREBERITE še // Kako se pripraviti do gibanja tedaj, ko nam res ni do tega
Trpi lahko vid
Bodite pozorni na oči. Kadar so te izpostavljene ekstremno nizkim temperaturam, ki jih spremlja še snežna odeja, je vid lahko oviran. Sončna svetloba se namreč odbija od snežne podlage, kar lahko privede do opeklin in poškodbe vida. Tudi tedaj, ko se torej predajate zimskim športom, ne pozabite na primerno zaščito oči.
Obraz postane rdeč
Če vaš nos potem, ko se vrnete na toplo, spominja na takšnega, kot ga imajo klovni, prav tako pa so rdeče obarvana vaša lica so tudi za to odgovorne krvne žile, ki se na mrazu zožijo, kri se preusmeri v notranje organe, ko pa pridete na toplo, se zadeve vrnejo v prvotno stanje in vi ste zardeli, čeprav niste zadregi.
Poveča se tveganje za srčno kap
Kar sicer praviloma velja za starejše in bolnike s kroničnimi boleznimi srca, a vendar previdnost ne bo odveč. "Povečano tveganje za srčno kap ni zgolj posledica kidanja snega ali drugih zimskih aktivnosti," pojasnjuje strokovnjak in dodaja: "Ko se telo trudi ohranjati primerno temperaturo in tako zaščititi srce, mora to delovati pospešeno in naraste krvni tlak, kar v skrajnih primerih poveča tveganje za srčno kap."
Spreminja se razpoloženje
Zimsko malodušje je resnično stanje. Povezano je s padcem temperatur in kratkimi dnevi. Tu je še pozimi pogosto prisotno pomanjkanje vitamina D, ki dokazano pozitivno vpliva na razpoloženje.
Zimsko malodušje se lahko pojavlja v blažji ali težji obliki in v skrajnem primeru vodi v tako imenovano sezonsko depresijo. V zaščiti pred njo Ahn priporoča čim več gibanja na svežem zraku ter stik sončno svetlobo ob vsaki priložnosti. Nadomestki z vitaminom D lahko ublažijo nihanje razpoloženja, pred uživanjem teh pa se posvetujte z zdravnikom.
Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock
oddajte komentar