Prehranska dopolnila: Kaj potrebujemo v poletnih mesecih

S poletnimi meseci nastopi večno vprašanje: je sonce zdravo ali je nevarno? Kako se sončiti oziroma ali se sploh sončiti ali poletje raje preživeti v senci, čim dlje od sonca? Kaj pa vitamin D3? Ga poleti dobimo dovolj, tudi če se ne sončimo?

Vsekakor se je treba znati soncu pravilno izpostavljati in se pred žarki primerno zaščititi, saj lahko nepravilno izpostavljanje vodi v številne zdravstvene težave. A to ne pomeni, da sonce za nas ni koristno – ravno nasprotno. Brez sonca ni življenja. Vendar, če naša koža vso zimo ne vidi sonca (saj smo oblečeni) in se mu izogibamo tudi v toplih pomladnih dneh, potem pa sredi poletja odidemo na morje, bo vsekakor popolnoma nepripravljena in lahko tvegamo opekline, ki poškodujejo naše celice in lahko vodijo v rakava obolenja. Kožo in telo moramo prej na sonce pripraviti.

Vitamin D3 tudi v poletnih mesecih

Najprej vsekakor z rednim uživanjem vitamina D3 vse leto, najmanj pa od konca septembra do konca maja. Naše telo vitamin D3 nujno potrebuje za optimalno delovanje. Telesu tako dovajamo vitamin, ki bi ga sicer ob pravilnem kotu pada sončnih žarkov (pri nas je to le v poletnih mesecih) telo tvorilo samo, ob izpostavljanju sončnim žarkom. Vitamin D3 pa je eden od ključnih regulatorjev imunskega sistema. Telo ga lahko sicer s pomočjo UV-žarkov tvori samo, a v našem geografskem pasu le na vrhuncu poletja, in še to če smo na soncu dovolj dolgo in nismo zaščiteni z oblačili in kremami z zaščitnim faktorjem (kar stroka odsvetuje). Zato menim, da je smiselno vitamin D3 dodajati vse leto, tudi poleti.

Začnite že zgodaj spomladi

Poskrbite tudi, da se začnete soncu varno izpostavljati že zgodaj spomladi in to počnete vse do zgodnjega poletja. Če se naša koža prvič sreča s sončnimi žarki šele sredi poletja, ko odidemo na 14-dnevni oddih, tvegamo več možnosti za opekline, ki poškodujejo naše celice, zato se jim je treba na vsak način izogniti.

Kreme naj bodo naravne in z antioksidanti

Pred izpostavljanjem soncu se, še posebno če imate občutljivo kožo in ste svetle polti, vedno zaščite z naravno sončno kremo. Pomembno je, da izberete takšne, ki vsebujejo le naravne sestavine, tako aktivne kot pomožne, in da so bogate z antioksidanti. Aktivne sestavine za zaščito pred soncem z visoko SPF-zaščito naj bodo v obliki mineralnih filtrov, in ne v nanoobliki.

Mineralna zaščita deluje tako rekoč takoj, ko jo nanesemo, medtem ko je kremo s sintetičnimi filtri treba nanesti od 20 do 30 minut pred izpostavljanjem sončnim žarkom.

Aktivne sestavine so namreč v dveh oblikah, mineralni ali kemični. Vsaka ima svoj mehanizem delovanja in zaščite kože ter ohranjanja stabilnosti na soncu. O naravnih izdelkih lahko govorimo le, če vsebujejo samo mineralni filter in so naravne tudi njihove neaktivne sestavine. Mineralno zaščito imenujemo tudi odbojna ali fizična zaščita, saj se minerali zberejo na površini kože in ne prodirajo skoznjo. Ustvarijo plast, ki odbija sončne žarke že na površini kože, zato varujejo tako pred UVA- kot UVB-žarki. Veliko kemičnih filtrov namreč ne ščiti dovolj učinkovito pred UVA-žarki, ki povzročajo staranje kože, prodirajo v globlje plasti kože in povzročajo proste radikale. Mineralna zaščita deluje tako rekoč takoj, ko jo nanesemo, medtem ko je kremo s sintetičnimi filtri treba nanesti od 20 do 30 minut pred izpostavljanjem sončnim žarkom. Ker so minerali fizična zaščita kože, je njihov nanos treba obnoviti vsakokrat, ko se obrišemo z brisačo, po aktivnostih, kopanju in znojenju. Po podatkih EWG je tovrstna zaščita najbolj naravna in učinkovita pred UVA- in UVB-žarki.

Zaščita tudi in najprej od znotraj

Marsikdo pa se ne zaveda, da mora zaščita kože potekati tudi in najprej od znotraj, in ne le od zunaj, z uporabo sončnih krem. Ko bomo poskrbeli za notranjo zaščito telesa, bo tudi naša koža bolj zaščitena in bo veliko bolj učinkovito prenašala sončne žarke, manj bo opeklin in alergij, koža pa bo lepša in bolj zdrava. Naša prva zaščita bi zato morala biti notranja zaščita, ki nam jo omogočajo antioksidanti, ki delujejo na proste radikale in so v zdravi prehrani, predvsem v sadju in zelenjavi.

Poglejmo, kateri antioksidanti so se v študijah izkazali za najbolj koristne in učinkovite pri delovanju na proste radikale in zaščito pred UV-sevanjem.

Astaksantin je zelo močan, spada v skupino karotenoidov. Raziskave kažejo, da naravni astaksantin, pridobljen iz posebnih alg, ščiti pred UVA-induciranimi DNK-spremembami in deluje kot nekakšna notranja zaščita pred soncem.

Njegove glavne prednosti so, da varuje pred UV-žarki in opeklinami, ki so posledica izpostavljenosti soncu, saj onemogoči proste radikale, ob tem pa s pomočjo UV-žarkov telo še vedno proizvaja vitamin D (ne pozabite, da s sončnimi kremami, tudi z najnižjim faktorjem, blokirate UVB-žarke in tako onemogočate tvorbo izjemno pomembnega vitamina D v telesu).

Encim superoksid dismutaza (SOD) ali encim življenja je najpomembnejši znani endogeni antioksidant, ki pa z leti v našem telesu upada. Njegova naloga je, da spreminja proste radikale v neškodljive molekule. Zelo hitro jih nevtralizira in je pri tem zelo učinkovit. Prehranski dodatki, ki vsebujejo SOD, lahko zato občutno zmanjšajo UV-poškodbe, še posebno pri svetlopoltih ljudeh.

Betakaroten v koži spodbuja tvorbo kožnega barvila melanina (zato tudi hitreje porjavimo), ki je eden izmed najbolj učinkovitih obrambnih mehanizmov kože pred sončnimi žarki. Z uživanjem betakarotena pred sončenjem lahko okrepimo lastne obrambne mehanizme v koži pred negativnimi mehanizmi UV-žarkov. Koža hkrati enakomerneje porjavi in sončne opekline se pojavijo redkeje.

Vaša hrana naj bo predvsem rastlinska, z veliko pisane zelenjave in sadja, saj je taka izjemno bogata z antioksidanti.

Lutein je fitonutrient, ki ga najdemo v temno zeleni in rumeni zelenjavi in je znan predvsem za zdravje oči, a študije so pokazale, da pomaga tudi v boju pred prostimi radikali od sonca, zato nas lahko ščiti pred UV-poškodbami. Kadar je v koži prisoten v zadostnih količinah, pomaga pri filtriranju visokoenergetskih valovnih dolžin svetlobe, ki upočasnijo hitrost oksidativnega stresa. Rezultat je pomembna zaščita pred fotopoškodbami, vključno z opeklinami, znaki staranja in potencialno celo kožnim rakom.

Te in druge antioksidante najdemo zgolj v zelenjavi in sadju, zato naj bo vaša zaščita pred soncem tudi v obliki zdrave hrane, ne le sončne kreme. Vaša hrana naj bo predvsem rastlinska, z veliko pisane zelenjave in sadja, saj je taka izjemno bogata z antioksidanti. Privoščite si borovnice in drugo jagodičevje, marelice in breskve, banane in jagode, lubenico in paradižnik, korenje in papriko in drugo pisano sadje in zelenjavo v izobilju, ne pozabite pa tudi na najbolj zdravilno hrano: temno zeleno listnato zelenjavo (špinača, blitva, kodrolistnati ohrovt, koprive ...).

A ne pozabite; antioksidanti ne dajejo SPF zaščite enako kot sončna krema, zato niso nadomestilo, in na vsak način poskrbite, da se izognete opeklinam kože, ki pa so nevarne.

Avtorica Diana Vlahinič je certificirana svetovalka tradicionalne kitajske medicine, www.or-ca.si

Priporočamo vam: V boj proti invaziji komarjev z zatiranjem njihovih ličink

Preberite tudi: Testirale smo na videz neugledno kremo, ki pa ima čudežen učinek (povsem ISKREN zapis)

Morda vas zanima tudi: Anti-age za telebane: Zdaj končno vemo, kako začeti z anti-age nego