Divji zahod prehranskih dopolnil

Zgodba Orce, trgovine z naravno kozmetiko in prehranskimi dodatki, se je začela z Dianinim iskanjem kozmetike, ki ni testirana na živalih, ne vsebuje živalskih sestavin in kemikalij. Ker je imela težave s kožo, ji ni bilo vseeno, kaj daje nanjo, in ko je odkrila stoodstotno naravne tuje znamke, jih je pred 11 leti pripeljala k nam. Spoznala je, da vse izhaja iz notranjega ravnovesja, se posvetila TKM in se vpisala v naturopatsko šolo, pridobljeno znanje pa uporablja tudi pri svetovanju o izdelkih.

Področje prehranskih dopolnil je lahko pravi Divji zahod, saj težko vemo, kaj je kakovostno, hkrati pa sami ne moremo preveriti kakovosti sestavin. »Lahko pa kupujemo od preverjenih podjetij s tradicijo, ki imajo ekološke certifikate vsaj za določene izdelke ter uporabljajo stoodstotno čiste učinkovine brez pomožnih snovi in dodatkov, kot so veziva, polnila, gostila, emulgatorji in konzervansi,« pravi in doda, da je takih le peščica in da so te pomožne snovi npr. silicijev dioksid, maltodekstrin, sladila in sladkorji. »V kakovostnih prehranskih dopolnilih mora biti stoodstotno zelišče,« pravi, »še bolje je, če je standardizirano na aktivne učinkovine, saj tako vemo, kolikšen odstotek teh je v vsaki kapsuli – npr. pri rodioli rozavina, pri kurkumi kurkuminoidov itd. Če gre za korenino regrata, naj bo torej v pripravku le ta, ne pa še kup pomožnih snovi,« poudari Diana Vlahinič.

Katera oblika je boljša

»Tablete v osnovi potrebujejo neko vezivo oz. lepilo, kapsule in prah pa načeloma ne. Toda tudi za nosilo lahko uporabimo naravna sredstva. Pri naših dopolnilih je to mešanica spiruline, posušenih kalčkov alfa alfa in borovnic,« pove in doda, da določena oblika dopolnila ni nujno boljša ali slabša. »Tinktura ni enaka kapsuli, saj se pri zelišču v alkoholni tinkturi izlužijo druge snovi ali v drugačni koncentraciji kot v posušenem zelišču. Res je, da imajo tablete načeloma več veziv, ni pa nujno – naša spirulina v tabletah je čista, le stisnjena skupaj. Ne glede na obliko dopolnila pa na nalepki preverimo odstotek izvlečkov, aktivnih učinkovin, zaradi katerih je določena rastlina posebna in ki so povečane do terapevtske količine, za katero se je v kliničnih študijah izkazalo, da prinaša merljive učinke,« pravi.

Prvi alarm telesa ni bolečina, temveč utrujenost.

Preventiva in stres

»Pomembno je misliti na preventivo,« poudarja. »Kajti pogosto se ne zavedamo, da le če počnemo nekaj, ko nam še nič ni, s tem preprečujemo, da bi zboleli. Navajeni smo, da vzamemo tableto, ko nas boli glava, kar je obratno, kot uči TKM, kjer je bil včasih zdravnik plačan, ko je bila vsa vas zdrava – nasprotno od naše percepcije,« poudari.

»Vprašati pa se moramo, zakaj nas boli glava, in odpraviti vzroke, ki so pripeljali do glavobola, nato pa poskrbeti, da delujemo preventivno, da tableta ne bo potrebna. Na Zahodu nismo navajeni in naučeni delovati tako in ne razmišljamo, da naše telo potrebuje podporo. Tako se, npr. ko preživljamo kronični stres, močno izčrpavamo in rušimo vse v telesu, hkrati pa nas predelana hrana, polna sladkorja in soli, ropa ter nam iz telesa črpa minerale. Pri presnovi se porabljajo določeni minerali, in če jih ne dobimo s hrano, jih telo namreč začne črpati iz kosti, zob, las itd. Prvi alarm telesa ni bolečina, temveč utrujenost. In če ničesar ne spremenimo, ko jo začutimo, nas bo telo ustavilo samo,« opozarja.

»Poleg tega danes hrana ni enaka, zemlja je izropana, zato rastline nimajo več dovolj vitaminov in mineralov, tudi ekološko gojene. Hranil pa ne izgubljamo le z večjo porabo, ampak je manjši tudi njihov vnos, zato si je treba pomagati z dodatki. Vitamina D3 npr. v našem geografskem pasu večino leta ne bomo sintetizirali dovolj, zato ga je smiselno dodajati jeseni, pozimi in pomladi. Deluje na celotni imunski in hormonski sistem, skoraj vsaka celica ima receptor zanj, ob pomanjkanju pa je večja možnost padca imunskega sistema in razvoj ali napredovanje tudi hujših obolenj. Kot padanja sončnih žarkov je pri nas večino leta neugoden za njegovo nastajanje, pa še poleti se umikamo soncu in se mažemo s kremami, ki blokirajo UV-žarke in s tem nimamo dovolj visokih vrednosti vitamina D3 v telesu,« poudarja.

Najprej poskrbimo za temelje – dovolj vitamina D in magnezija in probiotično terapijo.

Zlatih 5

»Poleg D3 menim, da potrebujemo še omega 3, ki deluje močno protivnetno, in magnezij, ki ga močno črpamo iz telesa, predvsem ob paničnih napadih, krčih, bolečih menstruacijah, glavobolih, športnih dejavnostih, ko smo utrujeni in če uživamo veliko sladkorja,« pove. »Pomembni so tudi probiotiki, a taki, ki imajo človeku lastne in klinično testirane seve. Tisti v mlečnih izdelkih se ne morejo kolonizirati v črevesju. Vsak človek ima namreč individualno mikrobioto, vemo pa, da imajo zdravi posamezniki mali del črevesne mikrobiote skupen oz. da določeni sevi bifidobakterij in laktobacilov naseljujejo njihova črevesja. Te probiotični sevi so v kakovostnih probiotikih.« Doda, naj probiotična terapija temelji na kapsulah ali prahu, pri čemer vztrajamo najmanj dva meseca.

»Potem so tu vitamini B-kompleksa, ki se hitreje porabljajo pri stresu, vplivajo na živčni sistem, jetra pa jih potrebujejo za razstrupljanje. B12 manjka veliko ljudem, ne le veganom, ker se težje absorbira, če se zanašamo le na vnos prek živalske hrane. Zato veliko severnih držav razmišlja, da bi ga začeli dodajati živilom, npr. kruhu, tako kot jod, da se prepreči pomanjkanje v celotni populaciji,« našteva in doda, da je zanjo osnovno prehransko dopolnilo tudi vitamin C s počasnim sproščanjem.

Domača in tuja superživila

»Določena za nas bolj eksotična zelišča so prestala veliko kliničnih študij in vemo, da imajo lahko merljive učinke na delovanje telesa in imunski sistem, npr. kurkuma, čaga, reiši, ašvaganda, maka, kitajska angelika, rodiola ... Tuja superživila niso čudežna, je pa res, da rastejo v bolj surovem in neprijaznem okolju in razvijejo večje adaptogene lastnosti, zato nam lahko dajo več kot rastline, ujčkane v idealnih razmerah. Jaz posegam po obojem in menim, da je telo izredno sposobno samozdravljenja, zato se bo zdravilo samo, a le če ima za to potrebne gradnike. S primerno izbranimi prehranskimi dopolnili lahko izboljšamo biološki teren telesa in mu zagotovimo dobre razmere za delovanje,« pravi.

»S primerno izbranimi prehranskimi dopolnili lahko izboljšamo biološki teren telesa,« pravi Diana Vlahinič.

Treba pa je vedeti, kaj dodajamo. »Če je nekdo utrujen, mu ne bomo dali gvarane, ki dvigne energijo, ampak pogledali širše. Če ne spi in je v stresu, bomo z gvarano le še bolj obremenili nadledvične žleze. Dal bo vse od sebe, nato pa se bo sesedel. Zato vedno najprej poskrbimo za temelje – dovolj vitamina D in magnezija, naredimo probiotično terapijo, saj se bo, ko okrepimo črevesje, izboljšala tudi absorpcija zaužite hrane in bomo dobili več vitaminov, mineralov in antioksidantov iz nje.«

Pravi, da jo vedno spremlja omenjenih pet. Če potuje, vzame drugačno vrsto probiotikov, l-theanin z meliso, ki uravnava stres, in betaglukane za hitro krepitev imunskega sistema. Da ne zboli, poveča odmerek vitamina C s počasnih sproščanjem in vzame sirup črnega bezga, saj je učinkovit pri dihalnih stanjih in deluje protivirusno. Če je v stresu, poseže po magneziju z dodanim žafranom in B6 ter l-theaninu z meliso, včasih doda tulsi in rodiolo – odvisno, ali potrebuje tudi večjo koncentracijo. »Pozimi povečam odmerek betaglukanov, ki krepijo imunski sistem, poleti pa uživam spf profaktorje, ki vsebujejo močne antioksidante, ki krepijo jetra in pomagajo koži, da zaradi sonca ne pride do alergijskih reakcij in se telo lažje notranje bori proti UV-sevanju,« zaključi.

Preberite še: Deset najverjetnejših razlogov za kopičenje maščobe na trebuhu

Morda vas zanima tudi: Nasveti nevrologinje: Preproste navade za boljše delovanje možganov