Pozor: Pretirana vadba na možgane deluje kot droga

Dan britanske TV voditeljice Lise Vickery se začne ob petih zjutraj. Najprej več kot eno uro teče, preden se odpravi v službo, se še uro predaja bikram jogi. Gre za jogo, pri izvajanju katere je prostor segret na 35 do 40 stopinj Celzija, zračna vlažnost v njem pa se giblje med 50. in 60. odstotki. Ko se po delu vrne domov, jo čaka nov krog teka.

Več zanimivosti najdete na Facebooku. 

Tako pravi sama

"Sodelavci in prijatelji menijo, da nisem normalna, sama pa preprosto obožujem občutke, ki mi jih zagotavlja vadba. Če ne dobim svoje droge, sem cel dan slabe volje," pravi voditeljica, ki se sicer res lahko pohvali z zavidljivo postavo, znanost pa meni, da je Lisa le še ena v množici odvisnikov od telesne aktvnosti. 

To meni znanost

Po njihovih besedah ta ob pretiravanju na možgane učinkuje tako, kot droga, saj je količino endorfinov, ki jih telo proizvaja med ekstremnimi obremenitvami, mogoče primerjati z učinki opiatov. In tako, kot zasvojeni za pričakovane občutke potrebujejo vedno večje odmerke droge, tako odvisniki od vadbe potrebujejo vse več časa za zadovoljevanje svoje potrebe po športnih aktivnostih. Kadar tega nimajo, nastopi abstinenčna kriza.

Ne gre za novost

Fenomen je med tekači že leta 1976 proučeval sicer že pokojni ameriški psiholog William Glasser, ki je dognal, da je učinke pretirane vadbe na možgane povsem upravičeno mogoče primerjati s tistimi, ki jih ima na male sive celice heroin. Z njim se strinjajo tudi novodobni strokovnjaki. 

Ključ je v zmernosti

"Jasen pokazatelj, da je nekdo odvisen od vadbe je dejstvo, da ta povsem nadvlada njegovo življenje ter je vse podrejeno fizični aktivnost. Odvisnik zaradi potrebe po športu zanemari druge vidike življenja, na prvem mestu socialne stike," opozarja fitnes trener Dalton Wong in dodaja, da je šport za zdravje in dobro počutje res ključnega pomena, a vendar je tudi pri njem treba znati, tako kot povsod v življenju, poiskati pravo mero.

Avtorica: M. F.
Foto: Shutterstock