Astma: Pelodi trav in dreves bolnikom povzročajo težave

Od leta 1998 je prvi torek v maju svetovni dan astme, kronične bolezni, za katero so značilni težko in piskajoče dihanje, kašelj, tiščanje v prsih, nočno dušenje, kratka sapa in oteženo dihanje med telesnimi obremenitvami. 

Astma spada med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je pri otrocih najpogostejša kronična bolezen, prizadene pa tudi številne odrasle. Ni samo javnozdravstveni problem razvitega dela sveta, ampak se pojavlja v vseh državah, ne glede na stopnjo razvoja.

Njeni znaki so občasni in reverzibilni. Za mnoge bolnike ima astma velik negativni vpliv na vsakdanje življenje, o tej kronični bolezni pišejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zakaj nastane, ni znano, vemo pa, da vnetje pospešujejo in s tem tudi poslabšujejo alergeni iz okolja, denimo hišne pršice, pelodi, poklicni alergeni, virusi in nekatere bakterije. K obolevnosti prispevajo zaradi industrije onesnaženo okolje, kajenje, alergeni v zraku in vpliv dednosti.

Astma se lahko pojavi kadar koli v življenju, vendar je pogostejša pri otrocih. Znan je mit, da jo lahko bolnik preraste. To se sicer lahko zgodi, ne pa vedno. Čeprav pri pri­bližno polovici ljudi, ki so imeli astmo med drugim in desetim letom starosti, težave sčasoma izzvenijo, se jim bolezen lahko povrne, ko pridejo v trideseta leta. Prav tako jo lahko dobimo v odrasli dobi, čeprav je kot otrok nismo imeli.

Simptomi astme

Glavni simptom je težko dihanje, ki ga sprožijo telesni napor, okužba dihal ali stik z alergenom. Pri nekaterih so napadi blagi in redki, zato jih stanje moti samo občasno, pri drugih pa so lahko napadi pogosti in hudi ter zahtevajo urgentno zdravljenje.

Astma ni težava, pri kateri ne bi mogli vdihniti, ampak težava, pri kateri ne morejo izdihniti. Med astmatičnim napadom mišični krči in otekanje tkiva bronhijev zožijo tanke dihalne poti v pljučih, ki se nato še zamašijo s preobilno nastajajočo sluzjo.

Nesvež zrak je ujet na dnu pljuč. To bolnika prisili, da uporablja zgornje dele pljuč za hlastanje za zrakom.

Zdravljenje

Za obvladovanje bolezni se uporabljata dve vrsti zdravil: preprečevalci in olajševalci. Bolnik jemlje preprečevalce vsak dan, v takšnih odmerkih, kot jih je predpisal zdravnik.

Olajševalce pa uporablja ob nenadnih (akutnih) poslabšanjih. Cilj zdravljenja je čim manj izraženih simptomov in težav zaradi osnovne bolezni. Če sledijo navodilom za zdravljenje in upoštevajo nasvete zdravnika, večina otrok in odraslih živi normalno življenje kljub astmi.

Naučiti se morajo prepoznavati sprožilce napadov, izogibajo naj se hrane in napitkov, ki vsebujejo veliko sulfitov, denimo piva, vina, kisa, grozdja, testa za pico, posušenega sadja in konzervirane zelenjave.

K zmanjšanju pogostosti in jakosti napadov lahko pripomore tudi dnevni odmerek magnezija in vitaminov B-kompleksa. Poleg zdravil so lahko koristne akupresura, akupunktura, aromaterapija, homeopatija, refleksologija in joga.

Astma spomladi

»Bolniki z astmo imajo pogosto tudi seneni nahod (alergijski rinitis). Pri bolnikih, ki imajo samo seneni nahod, je tega treba dobro zdraviti, s čimer lahko zmanjšamo možnost nastanka alergijskega vnetja v pljučih – astme. Pri nekaterih se težave s smrkanjem, kihanjem in težjim dihanjem spomladi poslabšajo,« pišejo na Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.

Dodajajo še: »Ko se narava prebuja, je v zraku veliko pelodov trav in dreves, ki bolnikom povzročajo težave. Pelodi so alergeni, ki se pojavljajo sezonsko in povzročajo časovno omejene težave. Najbolj pomembno je izogibanje alergenu. Več težav imajo lahko bolniki spomladi tudi zaradi onesnaženosti. Če živijo v onesnaženem okolju, so spomladi onesnaženemu zraku bolj izpostavljeni, ker ljudje takrat ponavadi preživimo zunaj precej več časa kot pozimi. Tudi prehladna obolenja in viroze, ki so pogosti spomladi, so lahko vzrok poslabšanja stanja pri astmatikih. Po tipičnih simptomih prehlada se težave kmalu pomaknejo niže v pljuča, nastaneta kašelj in težje dihanje. Bolniki so občutljivi tudi na spremembe temperature, zračnega tlaka in vlažnosti zraka. Hladen zrak, visoka vlažnost in velike temperaturne razlike, ki so dokaj značilne za spomladanski čas, lahko povzročijo poslabšanje astme.«

Preberite še:  Štirje razlogi za telesna vnetja in kronične bolezni, o katerih se premalo govori

Morda vas zanima tudi: S to rastlino lahko učinkovito zdravimo prehlade