Dihajte dobro, ne globoko (odlični nasveti tudi za astmatike)

Vse od otroštva se je Patrick McKeown boril z astmo in težavami z dihanjem. Skoraj dvajset let je jemal zdravila za lajšanje simptomov, nekajkrat je pristal celo v bolnišnici. Potem pa je odkril tehniko, s katero si je olajšal življenje. Pred tem je bil npr. tudi on prepričan, da je zajemanje globoke sape dobro za nas. Saj veste: »Globoko vdihni, pa se boš sprostil!« A obstaja razlika med globokim in dobrim dihom, pravi svetovno priznani licencirani trener metode dihanja po ukrajinskem zdravniku Butejku.

Trenutni časi so za nas precej naporni. Prav vsi smo vsaj malce pod stresom in nekatere dneve teže preživimo kot druge. Vas tišči v prsih? Slabo spite? Ne morete globoko vdihniti? Pozabite vse to. Naučite se raje dihati pravilno.

Ljudje pretirano dihamo

Ko je Patrick McKeown konec devetdesetih let prejšnjega stoletja prebral članek o ukrajinskem zdravniku, ki je govoril o pomembnosti dihanja skozi nos, je ostal brez besed. Vse do tedaj je namreč dihal skozi usta. »Pri astmi gre za vnetje pljuč, ki pa na neki način potuje vse do nosu. Če imaš torej zamašen nos, dihaš skozi usta, a če dihaš skozi usta, vsrkavaš mrzel zrak v pljuča, kar astmo poslabša. Zaradi vseh teh simptomov in predvsem zamašenega nosu sem slabo spal,« razloži avtor knjige Dober dih.

»Vse skupaj je imelo domino učinek v začaranem krogu. Do tedaj nikoli nisem povezal dihanja skozi usta s pomanjkanjem energije, a sem vsekakor prepoznal vsaj en simptom: pogosto sem bil utrujen.«

Ljudje, ki imajo težave z dihanjem, imajo namreč tudi težave s spanjem, koncentracijo in z ravnjo energije. »Pri hitrejšem, pljučnem dihanju si bolj v stresu kot nekdo, ki nežno, mirno in tiho diha,« pravi.

»V Sloveniji je najbrž približno 10 odstotkov ljudi astmatikov. Večina jih spi z odprtimi usti ali tako dihajo kdaj čez dan, utrujeni so, pod stresom, in ker jim tega nihče ne razloži, ne vedo, da obstaja preprost način za izboljšanje večine njihovih težav. Imel sem srečo, da sem odkril to metodo in začel namensko dihati skozi nos ter svoje dihanje pogosto opazovati. Z dihanjem skozi nos sem se začel zbujati mirnejši in spočit.«

Večina stresa je pri njem tako kar odpadla, tudi zato, ker tako vdihujemo celo do trikrat več zraka, kot ga potrebujemo. In več dihanja vsekakor ni boljše dihanje. »Pretirano dihanje oži dihalne poti in omejuje vnos kisika v telo ter krči žile. V našem, zahodnem svetu tako kar eden od desetih trpi zaradi težav, povezanih z nepravilnim dihanjem.«

Ukrepajte že pri otrocih

Če si mesece dolgo že zjutraj utrujen, potem pa se začneš zbujati svež in bistre glave, je to velikanska razlika. »Bilo je precej preprosto,« razloži strokovnjak. »Prelepil sem si usta s papirnatim trakom in tako zaspal, da sem preprečil dihanje skozi usta. Sprva je neprijetno, a učinek se pokaže že po nekaj nočeh.« Za preizkus metode se je odločil tudi zato, ker je bil v poslovnem svetu (po izobrazbi je namreč ekonomist) precej pod stresom. »Mislil sem, da slabo spim samo zaradi tega, a sem kmalu ugotovil, da ni res.« Poslovni svet je pustil za seboj in se začel izobraževati o dihanju. Sledila so predavanja na domačih irskih tleh (večinoma ljudem z astmo, ker mu je bila ta težava blizu), nadvse rad je dihanja učil otrok, saj pravi, da lahko pri njih popravimo največ. »Potem pa me je poklical lokalni zobozdravnik, saj je slišal, da otroke učim dihanja skozi nos, in me povabil, naj nastopim na njihovi konferenci. Povedal mi je, da imajo otroci, ki dihajo skozi usta, vedno krive zobe. Tudi jaz sem jih imel!« prizna.

Če se zbujamo s suhimi usti, skoraj ni mogoče, da ponoči kakovostno spimo, pravi strokovnjak za dobro dihanje.

»Radi rečemo, da gre pri tem za genetiko, a gre za epigenetiko, kar pomeni, da okolje vpliva na dihalne vzorce, skupaj s sesanjem palca ali dude pa vodi do ožje obrazne strukture, zaradi česar ni dovolj prostora za zobe in se tako drenjajo.« Prav tako se lahko po tem, ko se zobje uredijo s pomočjo zobnega aparata, težava ponovi, če otrok še naprej diha skozi usta. In ne le da na to niso bili pozorni pred tridesetimi leti, ko je on odraščal, pač pa še danes niso. »Veliko astmatikov (in neastmatikov) diha skozi usta, k temu jih nekateri celo spodbujajo ali to opravičujejo, češ da ni veliko razlike,« pravi Patrick. »Nos opravlja v telesu veliko funkcij, med drugim deluje kot filter, saj zrak, ki vstopi vanj, prečisti, poleg tega pa ga upočasni, da bolj mirno prehaja skozi nosne votline, kjer je odeja iz sluzi, ki ujame tuje delce, da ti ne pridejo v pljuča.«

Otroci, ki dihajo skozi usta, so bolj nagnjeni k motnji pozornosti in imajo težave s koncentracijo, še njihov obraz je drugače razvit. »Tudi moj nos je malce postrani zaradi drugače oblikovane čeljusti,« pravi. »Poleg tega razvijemo telesno držo z glavo, potisnjeno naprej, dihamo z zgornjim delom prsi, celoten mehanizem dihanja in spanja je drugačen.«

Vpliv na odrasle

Če imate otroke, jih torej naučite dihanja skozi nos. A takšno dihanje je pomembno tudi za odrasle. »Posebej če se zjutraj zbujate s suhimi usti. Suha usta vodijo do vnetja dlesni ali zobne gnilobe, saj v ustih za zaščito potrebujemo vlažnost, slina je namreč naravno protibakterijska. Težave s spanjem in stresom so le pika na i,« je prepričan. Ljudje, ki jim je predal svoje znanje, so zelo hitro poročali o boljši koncentraciji in več energije skozi dan. »Že samo to je dovolj, da se manj razburjamo zaradi manjših reči. Če smo utrujeni, smo hitreje pod stresom. Zaradi tako imenovane možganske megle in težav s koncentracijo smo manj učinkoviti in celo 20 odstotkov prometnih nesreč je posledica utrujenosti voznikov. Ne gre za to, da ljudje ne spijo dovolj, pač pa ne spijo kakovostno. Tudi jaz sem vsako noč spal osem ur, a sem se zbujal utrujen.«

Sprememba načina dihanja lahko vpliva tako na počutje kot na mentalno stanje. »Najbolje je imeti usta zaprta in jezik pritisnjen na nebo, saj tako zraku odpremo pot. Mnogi strokovnjaki za spanje ne govorijo o dihanju skozi nos, zdravniki pa ga pogosto omenjajo.«

Sam je že v dveh tednih opazil velikansko razliko. »Astmatično sopenje se mi je zmanjšalo za polovico. Že prva klinična študija je pokazala, da se je pri ljudeh, ki so dvajset let trpeli zaradi astme, v 12 tednih za polovico zmanjšala potreba po kortikosteroidih, simptomi za 70 odstotkov, uporaba t. i. pumpic celo za 90.« Nasmehne se in zaključi: »Te vaje so mi spremenile življenje, in ker so preproste, vem, da ga lahko marsikomu.«

Vaja za začetnike

Sedite pokončno z zaprtimi usti in položite eno roko na trebuh, drugo na prsi. Nežno upočasnite hitrost vstopanja zraka v nosnice. Dihajte tako nežno, da se niti dlačice v nosu ne premaknejo. Z vdihom vnesite v telo občutek sproščenosti in dovolite zraku, da počasi in sproščeno zapusti telo. Oditi mora počasi, brez truda. Izvajajte vajo tri do pet minut. Povsem pravilno je, da čutite lakoto po zraku, ki pa mora biti sprejemljiva.