Osem mitov o sladkorju

Nobenega dvoma ni, da je pretiravanje s sladkorjem povezano z debelostjo, da vodi bolezni jeter in ledvic ter številne druge težave z zdravjem. A vendar je sladkor nemalokrat neupravičeno na zatožni klopi. O njem namreč kroži veliko dezinformaciji, zaradi katerih mnogi že ob poseganju po majhnih količinah občutijo slabo vest. Nekaterim najpogostejšim za Insider oporeka Jennifer Haythe, kardiologinja na Prezbiterijanski bolnišnici Kolumbija:

"Vsi potrebujemo sladkor. Je namreč en osnovnih gradnikov našega telesa, organizmu zagotavlja energijo in brez njega ta ne more dobro delovati. Seveda svojim pacientom priporočam, da ga telesu dovajajo s sadjem in zelenjavo in ne z živili, ki vsebujejo predelan sladkor."

Ob tem priporočilu razbija osem najpogostejših mitov o sladkorju.

Več zanimivih dejstev najdete na Facebooku.

Mit: nekatere vrste sladkorja so za telo boljše, kot druge

Resnica: rjavi, beli sladkor, med, vsi na telo vplivajo enako.

"Obstaja prepričanje, da različne vrste sladkorja na telo vplivajo drugače, da so torej boljše od drugih, vendar je to zgolj mit," pojasnjuje Haythova in dodaja: "Naj bo rjavi, beli sladkor ali med, njihov učinek na telo je enak: v krvi dvignejo raven glukoze. Vse oblike sladkorja sodijo med ogljikove hidrate, ki se v telesu pretvorijo v glukozo oziroma krvni sladkor in s tem vplivajo na njegov porast."

Mit: sladkor pri otrocih izzove hiperaktivnost

Resnica: nesmiselno je za obnašanje otrok kriviti sladkor

"Prepričanje, da otroci zaradi sladkorja postanejo hiperaktivni, je en največjih in med ljudmi najpogosteje zakoreninjenih mitov," trdi kardiologinja. Številne večletne raziskave so dokazale, da med uživanjem sladkorja in hiperaktivnostjo ni prav nobene povezave.

Kot eno od njih na kratko povzema predstojnik oddelka razvojne in behavioralne pediatrije univerze Oklahoma, Mark Wolraich, uživanje sladkorja ne vpliva na obnašanje otrok. Živahnost ob sladkanju s takšnimi in drugačnimi dobrotami gre po njegovem mnenju v prvi vrsti pripisati veselju in vznemirjenju, ki se pri otrocih pojavita tedaj, ko v rokah odraslih zagledajo njim namenjene slaščice.

Mit: sladkor zasvoji tako, kot trde druge

Dejstvo: nobenih trdnih dokazov ni, da bi sladkor povzročal odvisnost

"Znanstvene študije niso nikoli potrdile domneve, da ima sladkor na telo enak učinek, kot droge," pravi Haythova in priznava, da sicer na to temo obstaja več raziskav, z nasprotujočimi si izsledki.

Tista, ki so jo leta 2013 izvedli v Franciji je pokazala, da hrepenenje po sladkorju v možganih aktivira enake centre, kot se aktivirajo tedaj, ko telo hrepeni po drogi. Na podlagi tega so strokovnjaki zapisali, da je željo po sladkorju mogoče enačiti z odvisnostjo od kokaina.

Drugi strokovnjaki teorijo zavračajo z dejstvom, da so se znaki odvisnosti pokazali le tedaj, ko je bilo sodelujočim testnim živalim sladkor dovoljeno uživati zgolj v določenem delu dneva. Kadar jim je bilo to dano kadar koli, (kot je denimo človeku), povečanih aktivnosti v omenjenih možganskih centrih ni bilo zaznati.

Mit: preveč sladkorja izzove sladkorno bolezen

Resnica: sladkorna bolezen je pogojena z več dejavniki: z dednostjo, okoljem, stilom življenja

"Uživanje sladkorja ne povzroča sladkorne bolezni. Ta je kompleksna težava, v kateri veliko vlogo igrata presnova in trebušna slinavka," meni Haythova. "Pri sladkornih bolnikih celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma ga organizem ne more učinkovito izkoristiti. Inzulin sodeluje pri absorpciji glukoze v krvnem obtoku ter jetrih in tako skrbi za optimalen nivo energije v telesu."

Drži, da je višje tveganje za sladkorno bolezen pri ljudeh s prekomerno telesno težo, saj odvečna telesna maščoba vodi v odpornost na inzulin. Sladkor je torej posreden in ne neposreden dejavnik tveganja za sladkorno bolezen tipa dve.

Mit: umetna sladila so boljša od sladkorja

Resnica: nekatera umetna sladila so telesu škodljivejša od sladkorja

Res je, da imajo umetna sladila manj kalorij od sladkorja, a vendar študije kažejo, da je pri posameznikih, ki pijejo z njimi sladkane pijače, tveganje za debelost dvakrat višje kot pri tistih, ki uživajo napitke s sladkorjem.

V publikaciji the National Library of Medicine objavljena študija je ob tem dokazala, da saharin izzove prav tako močno odvisnost, kot kokain. Druga, v publikaciji American Diabetes Association objavljena raziskava je pokazala, da je tveganje za diabetes za 67 odstotkov višje pri posameznikih, ki uživajo dietne v primerjavi s tistimi, ki uživajo običajne gazirane pijače. To seveda ne pomeni, da so druge zdravju prijazne. V bistvu takšne niso ne prve in ne druge.

Mit: sladkor povzroča karies

Resnica: karies je posledica delovanja bakterij, ki na zobni sklenini razkrajajo ostanke hrane

"Sladkor sam po sebi ni kriv za zobno gnilobo," pojasnjuje stomatolog Mark Burhenne. "Zanjo so zaslužne bakterije, ki na zobeh razkrajajo ostanke vse vrste hrane in pri tem proizvajajo kisline, ki načenjajo zobno sklenino," dodaja stomatolog in svetuje, da se je v zaščiti pred zobno gnilobo bolje, kot povsem izogibati sladkorju, posvečati temeljiti ustni higieni ter rednim obiskom pri zobozdravniku.

Mit: sladkorju bi se morali povsem odpovedati

Resnica: brez glukoze ne bi preživeli

"Res je, da pretiravanje s sladkorjem, zlasti v kombinaciji z drugimi dejavniki tveganja, vodi v prenekatere težave z zdravjem, kot je denimo debelost, a vendar naše telo glukozo potrebuje. Prav zato je treba s prehrano uživati primerno količino sladkorja," opozarja Haythova ter nadaljuje, da je tega nedvomno primerneje, kot z rafiniranim belim ali rjavim sladkorjem telesu dovajati s sadjem, zelenjavo in drugimi škrobnatimi živili ter z njimi organizmu zagotavljati prepotrebno energijo.

Mit: sladkor je vir vseh težav z zdravjem

Resnica: sladkor je le redko edini razlog za zdravstvene težave

Nobenega dvoma ni, da sladkor pripomore h kopičenju odvečnih kilogramov, vendar še zdaleč ni edini sovražnik zdravja in lepe postave. "Res je, da imajo slaščice veliko kalorij in da gre za visoko predelana živila. A vendar: ne sladkor sam po sebi, temveč višek kalorij in premalo gibanja vodita v debelost. Za zdrav življenjski slog je nedvomno treba upoštevati več dejavnikov, ne samo količine zaužitega sladkorja," na pomen zdravega načina življenje z vseh vidikov opozarja kardiologinja.

Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock