Ob pomanjkanju vitamina D nas virusi lažje napadajo

Ivan Soče, publicist in raziskovalec zdravstvenih mitov, že 20 let opozarja na različne zdravstvene in prehranske zablode ter je avtor knjižnih uspešnic Hipokrat je bil kuhar in Moč vitamina D.

Predvsem o slednjem smo se pogovarjali z njim, saj izpostavlja dokazano dejstvo, da nas virusi, tudi novi koronavirus, hitreje in učinkoviteje napadajo, ko so izčrpane naše zaloge vitamina D.

Kako ste začeli razbijati prehranske mite? Kaj vas je povleklo v te vode?

Kot študent sem bral knjigo Medicinska Nemezis, v kateri avtor dokazuje, da medicina ubije več ljudi, kot jih pozdravi. Kmalu sem ugotovil, da hrana, za katero nas prepričujejo, da je zdrava, ubije več ljudi kot medicina. To je bila za mladega intelektualca prevelik izziv, da ne bi raziskoval naprej.

Koliko si lahko ob različnih zdravstvenih težavah pomagamo s prehransko medicino?

Moja najpomembnejša ugotovitev je, da je naše zdravje naš problem, za vse druge je to posel, in sicer dober posel. S tem ni nič narobe, tako je celo prav. Edina težava je v tem, da mi na to gledamo drugače: mislimo, da je za naše zdravje odgovoren zdravstveni sistem in za zdravo prehrano prehranska industrija. Oni skrbijo za svoje interese, mi pa za svoje ne. Približno 86 odstotkov ljudi umre za posledicami bolezni, ki bi jih lahko preprečili ali pozdravili s spremembo prehranskih in življenjskih navad, vendar to očitno nikogar preveč ne zanima.

Opozarjate tudi na prehransko skromnost, češ da lahko preživimo samo s krompirjem, kar so dokazali že Danci med vojno. Lahko poveste več o tem, saj trenutno prihaja do nerazumnega kopičenja zalog?

Med prvo svetovno vojno so bili Danci praktično izolirani. Ko so vsi umirali zaradi podhranjenosti, Danci niso, ker so namesto mesa jedli veliko škrobne hrane in zelenjave. Ideja je bila preprosta: namesto da bi z žiti in zelenjavo hranili živali, so hranili ljudi. Radikalno so zmanjšali število živali, živalski izdelki so postali zelo dragi, da so si jih lahko privoščili le nekateri, in še to redko. V letih najhujše blokade, 1917 in 1918, se je stopnja umrljivosti na Danskem znižala za 34 odstotkov. Ugotovili so, da človek lahko ohrani polno moč eno leto ali več ob prehrani s krompirjem in maščobami ter pol leta ali več ob prehrani z ječmenom in maščobami. Tudi v drugih situacijah je skromnost pri prehrani povzročala manj bolezni in daljša življenja.

Napisali ste s številnimi raziskavami in strokovnimi mnenji podprto knjigo o vitaminu D. Zakaj je tako pomemben in na kaj vse v telesu vpliva?

Vitamin D se spremeni v mogočen hormon, ki vpliva na skoraj vse, kar se dogaja v naših telesih. Ni celice, ki ne bi imela receptorjev za presno vitamina D. OECD v svojem dokumentu navaja, da pomanjkanje vitamina D prispeva k nastajanju več avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis, vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, ter da v zdravih koncentracijah preprečuje njihov nastanek in zavira napredovanje. Dokazano je, da zadostno dodajanje vitamina D po rojstvu in v otroštvu zmanjšuje pogostost poznejših avtoimunskih bolezni. Zdrave ravni vitamina D so povezane z tudi manjšo pojavnostjo številnih oblik raka, vključno z rakom dojke, debelega črevesa in prostate. Presnovke vitamina D preučujejo celo kot možna terapevtska sredstva pri zdravljenju raka. Dokazano je, da vitamin D zavira razraščanje rakavih celic, uravnava programirano (naravno) umiranje okuženih, okvarjenih ali odvečnih celic, zavira tvorbo žilnih odrastkov in oddelitev ter zmanjša nastajanje zasevkov rakavih celic.

V knjigi Moč vitamina D sem natančno opisal povezavo tega s skoraj šestdesetimi bolezni, med njimi 11 vrstami raka.

Koliko naj ga jemljemo, glede na to, da ga s soncem in hrano večino leta ne dobimo dovolj?

Vitamin D tvorimo v podkožnem tkivu, če smo z večjim delom zdrave in čiste kože izpostavljeni močni sonči svetlobi, a to od oktobra do aprila pri nas ni mogoče. Znanstvene ugotovitve so, da 1000 i.e. ustvari raven presnovka vitamina D, kalcidiola, od 6 do 10 ng/ml. V svetu je splošno uveljavljeno, da je raven kalcidiola pod 30 ng/ml opredeljena kot nezadostna. Ljudje, ki poleti delajo na odprtem ali se sončijo, imajo povprečno raven kalcidiola 46 ng/ml. To pomeni, da bi za zdrave ravni potrebovali dnevni odmerek od približno 5000 do 8000 i.e.

Kaj se zgodi, če ga je premalo? Ali se lahko predoziramo z njim?

Vsi vemo, da je vitamin D pomemben za zdrave kosti, a mnogi ne vedo, da je usodno pomemben tudi za delovanje imunskega sistema. Če ga nimamo dovolj, so naše obrambne moči zelo pičle.

Ob normalni rabi predoziranje ni mogoče. Evropska agencija za varnost hrane ugotavlja, da so dnevni odmerki do 10.000 enot varni, a so iz previdnostnih razlogov to število delili s faktorjem 2,5 in administrativno določili, da je dnevni odmerek 4000 enot varen.

Pišete, da so se naši predhodniki zavedali koristi naravnega vitamina D – selili so se v južne kraje, tudi cesarica Sissi, Grki so prisegali na helioterapijo, Egipčani častili sonce … Danes se soncu izogibamo, UV-žarke pa imamo za škodljive. Pa vendar opozarjate na dansko raziskavo, ki kaže, da sonce lahko celo ubije bakterije črnih koz. Se naj torej sončimo ali ne?

Seveda se je treba sončiti, ampak po pameti. Koža nikoli ne sme spremeniti barve. V poletnih mesecih je dovolj 10 do 20 minut, odvisno od tipa kože in moči žarkov. Melanom in druge oblike kožnih rakov ter strašenja s soncem sovpadajo s prodajo zaščitnih krem za sončenje.

S soncem ne dobimo dovolj vitamina D, zato ga je treba dodajati v obliki prehranskih dopolnil.

Pogostost kožnih bolezni je višja v predelih, kjer je manj sonca (v severni Italiji je npr. dvakrat večja kot v južni), pri sezonskih delavcih, ki so skoraj ves čas na soncu, pa je pojavnost kožnega raka, vključno z melanomom, izjemno nizka. V obdobju med letoma 1974 do 1984 so v ameriški mornarici spremljali pojavnost raka pri mornarjih. Ugotovili so, da so imeli tisti, ki so delali v zaprtih prostorih, višjo pojavnost melanoma kot tisti, ki so delali na prostem ali deloma v zaprtih prostorih deloma na prostem. Pogostost melanoma pri prvih je bila tudi večja kot v primerljivih skupinah civilnega prebivalstva. Vitamin D ima antikarcinogeni in antimelanomski učinek.

Smo pred koronavirusom popolnoma nezaščiteni ali se lahko zaščitimo od znotraj navzven, torej podpremo imunski sistem? Kako nam pri tem lahko koristi vitamin D?

Znanstveniki ugotavljajo, da novi koronavirus uporablja enako točko vstopa v celice kot SARS in drugi koronavirusi – vstopno mesto je gostiteljski receptor ACE2. Pri osebah, ki imajo visoko izražen ACE2, je zbolevnost večja in posledice resnejše. Pomanjkanje vitamina D je pomemben razlog za visoko izražanje ACE2, kar je v strokovnih krogih že dolgo znano.

Morda je to razlog, da tovrstni virusi učinkoviteje napadajo, ko so naše zaloge vitamina D izčrpane, in da naredijo več škode osebam z nižjimi vrednostmi.

Kateri vitamini so še ključni kot podpora pred koronavirusom? Jih lahko dodajamo tudi v obliki prehranskih dopolnil?

Pri vitaminu D ni druge rešitve kot dober odmerek prehranskih dopolnil – za odrasle približno 10.000 i.e. na dan. Podobno je z vitaminom C, ki naj bi ga v tem času jemali približno 5 gramov na dan, razporejeno na veliko majhnih odmerkov. Potem so tu še cink, dobri probiotiki, pri vnetjih izjemno pomagajo kakovostni izdelki iz kurkume … Vsega tega v teh razmerah seveda ni mogoče v zadostnih količinah pridobiti s hrano.

Preberite še: Dihajte dobro, ne globoko (odlični nasveti tudi za astmatike)

Morda vas zanima tudi: Deset najboljših kotičkov za seks v domačem zavetju