Ne mraz, to je glavni krivec, da se pozimi težje upiramo hrani

Kljub najboljšemu namenu se je težko držati namere, da v hladnem delu leta ne bi že dve uri po kosilu brskali po omari in iskali nekaj za tolažbo. Saj veste, keksi, čokolada in slani prigrizki pozimi dišijo bolj. Prav tako se je težje upreti velikemu krožniku testenin ali rezinam rahlega peciva.

Zakaj pa je vse to tako mamljivo? Najprej pozabite na mit, da se telo po zaslugi, recimo ji prepovedane hrane, pripravlja na zimo in da hrepeni po njej, ker se z njeno pomočjo obloži z naravnim plaščem maščob, ki naj bi varoval pred mrazom. Kajti, kot je za Cosmopolitan povedala prehranska strokovnjakinja Jo Hollinton za to, da se je težje upreti pregreham, ni kriv mraz, temveč glavno vlogo igrajo … hormoni.

Manj svetlobe, slabše počutje

Kot je povedala, smo ljudje pod močnim vplivom dnevne oziroma sončne svetlobe. Kar pomeni, da tedaj, ko dnevi postajajo krajši, noči pa daljše, v organizmu znatno upade količina serotonina, torej hormona sreče.

Škrobnata, sladka živila spodbujajo nastanek tega. Kadar jih zaužijemo, začne telo tvoriti več inzulina, ta pomaga pri pretvarjanju aminokisline triptofan v serotonin. V tem tiči odgovor na vprašanje, zakaj zavedno ali nezavedno hrepenimo po z ogljikovimi hidrati bogatih živilih.

Vse ni izgubljeno

Da jesenki in zimski dnevi ne bi pustili preveč negativnih posledic na postavi in zdravju, strokovnjakinja priporoča nekaj zvijač, s pomočjo katerih boste lažje ublažili posledice delovanja hormonov in predlaga nekaj, tolažilni hrani bolj zdravih zamenjav:

Juhe in enolončnice zgostite s korenjem in ne z moko.

Namesto testenin si privoščite brokoli, namesto pice bučke s sirom, smetanove in druge težke omake nadomestite s paradižnikovimi polivkami, slaščice pa s suhim sadjem.

Seveda se vam ni treba povsem odpovedati ogljikovim hidratom, konec koncev tudi to ni pot do zdravja. A namesto belih izberite polnozrnate testenine, namesto oluščenega rjavi riž, pekovski izdelki naj bodo iz polnozrnate moke.

Živila iz sestavljenih ogljikovih hidratov se počasneje prebavljajo in postopoma sproščajo glukozo v kri, posledično je njihov učinek na nastajanje serotonina daljši, prav tako dlje ohranjajo sitost, saj ne povzročajo naglega porasta in nato padca krvnega sladkorja.

Preberite še: Hrana, s katero premagamo zimsko melanholijo

Morda vas zanima tudi: Sedem neobičajnih posledic mraza na telo