Ne morete spati? Morda je kriv vaš telefon (pojasnjuje strokovnjakinja za motnje spanja)

Kako ste danes spali?

Glede na to, da kar tretjino življenja prespimo, bi veljalo dobremu in kakovostnemu spancu nameniti več pozornosti. Vsaka neprespana ura se nam lahko hitro vrne kot bumerang. Toda težava nastane, ko bi radi spali - pa ne moremo.

Urejeno spanje je osnovna človekova potreba in je eden od temeljev zdravja, pravijo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Povezan je z boljšo kakovostjo življenja in boljšim zdravjem v vseh starostnih obdobjih. Za urejeno spanje je značilno, da se odpravimo spat in tudi vstajamo vsak dan ob približno istem času s ponavljajočim se številom ur kakovostnega spanja.

Za kakovostno spanje so pomembni zadostna dolžina neprekinjenega in dovolj globokega spanja. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi, imajo boljšo psihomotorično uspešnost in akademske dosežke.

Spanje je povezano s številnimi fiziološkimi sistemi, kot so utrjevanje spomina, imunski odgovor, uravnavanje hormonov in telesne temperature, srčno-žilne regulacije in številne druge pomembne funkcije, zato sta pomanjkanje in slaba kakovost spanja povezana s škodljivimi zdravstvenimi izidi. Izkazalo se je, da kratko spanje poslabša kognitivne in izvršilne funkcije, slabo spanje pa je povezano tudi s slabim duševnim zdravjem.

Močan porast nespečnosti med epidemijo

Strokovnjakinja za motnje spanja Leja Dolenc Grošelj opaža, da ima težave z nespečnostjo vse več ljudi. »Da, žal v času epidemije covida 19-opažamo močan porast kronične nespečnosti po vsem svetu. Številke glede na kitajske in italijanske študije segajo celo do 30, 40 odstotkov splošne populacije, ki ima težave s kronično nespečnostjo,« je povedala.

Razlogi za težave so različni, ima pa veliko vlogo zadnja leta pri tem tudi sodobna tehnologija. »Da, predvsem uporaba elektronskih naprav pred spanjem (telefon, tablice) moti uspavanje in kvaliteto in kvantiteto nočnega spanja, saj svetloba (predvsem moder spekter svetlobe) moti izločanje hormona melatonina, ki je odgovoren za dobro spanje ponoči,« je pojasnila.

Nespečnost seveda s seboj prinaša številne negativne posledice tako za psihično kot fizično zdravje človeka. »Dnevna utrujenost, prekomerna zaspanost, slabše kognitivne funkcije, znižana storilnost, motnje razpoloženja, lahko tudi napake na delovnem mestu ali prometne nesreče zaradi zaspanosti.«

Veliko težav z nespečnostjo imajo tudi otroci in mladostniki? Predvsem v času zaprtja šol v lanskem letu je prišlo do povsem porušenih ritmov spanja in budnosti, je opozorila Dolenc Grošljeva.

V čem so ponavadi razlogi za nespečnost. So ti ponavadi duševne narave?

»Ne. Vzroki nespečnosti so različni. Lahko je posledica motenega delovanja ščitnice, slabokrvnosti, sindroma nemirnih nog, motenj dihanja med spanjem ... Lahko je posledica zdravil, drugih substanc. Pogosto tudi nepravilnega ritma spanja in budnosti. Lahko je simptom mentalne bolezni: depresije, anksioznosti. Vzroki so zelo različni in jih je potrebno opredeliti, saj so načini zdravljenja različni,« pravi specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja.

Nasveti za boljše spanje

Dolenc Grošljeva je že leta 1994 ustanovila Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer zdravijo težav s spanjem.

»Svetujemo osnovna navodila dobre higiene budnosti in spanja, nato pa zdravilo glede na primarne vzroke nespečnosti. Lahko gre za kognitivno vedenjsko terapijo, ob težkih primerih se poslužujemo tudi zdravil. Dolgotrajno zdravljenje z uspavali pa ni indicirano,« je povedala o tem, kako zdravijo motnje spanja.

Do boljšega spanja si lahko sicer pomagamo tudi sami, s temi nasveti:

Preberite še: Pet najboljših pijač, kadar ne morete spati (in tri, ki jih zvečer res ni dobro piti)

Moda vas zanima tudi: Kaj čas, ko otrok zaspi, pove o njegovih starših