Ne-monogamija je izgovor za varanje (in še 4 miti o odprtih vezah)

Sporazumna ne-monogamija (ali etična ne-monogamija) je v porastu. Glede na rezultate nekaterih raziskav je v takšni zvezi od štiri do pet odstotkov Američanov, 20 odstotkov jih je bilo v njej na določeni življenjski točki.

Ne-monogamija se pojavlja v različnih oblikah. Eden od njih je poliamorija, (polyamory) kar bi lahko prevedli kot več ljubimcev.

Poliamorija je včasih hierarhična: nekdo ima poleg primarnega več perifernih partnerjev. Včasih je nehierarhična: vsi partnerji so v seksualnem in čustvenem smislu enakovredni.

Druge vrste sporazumne ne-monogamije so tako imenovano svinganje, ko se partnerja včasih predajata drugim ljubimcem, lahko gre za trojčka v postelji, za odprto zvezo, ko se par lahko odkrito sestaja z drugimi.

Ena od oblik je tudi monogamiš (monogamish) gre za sicer monogamen odnos, v katerem si partnerja dovoljujeta občasne seksualne izkušnje izven domače spalnice.

Ne glede na to, da se takšne oblike zvez pojavljajo vse pogosteje, pa je v svetu, kjer glavno vlogo še vedno igra monogamija, z njenim nasprotjem povezanih veliko mitov, ki jim ne bi smeli verjeti. Tu je pet najpogostejših.

Mit številka ena: Sporazumna ne-monogamija je samo izgovor za varanje

Resnica: Za razliko od varanja ne-monogamija temelji na jasnih dogovorih, konsenzih in pravilih. Z njimi se strinjata oba partnerja, ki določita pogoje, ki jih morata spoštovati in upoštevati, med drugim kakšna bo oblika ne-monogamije, koliko časa bosta namenjala drugim partnerjem, bo šlo zgolj za seksualne ali tudi globlje odnose z drugimi, kaj bi se zgodilo, če kdo prekrši pravila, predvsem pa morata biti prisotni zaupanje in odkritost.

Partnerja drug drugemu v ne-monogamni zvezi ne smeta ničesar zamolčati.

Mit številka dve: Partnerji v ne-monogamnih zvezah niso sposobni ljubosumja

Resnica: Ljubosumje se lahko pojavi tudi v takšnih zvezah. Zlasti, kadar eden od partnerjev več časa in energije vlaga v drug odnos. Ljubosumje se prav tako pogosto pojavi, ko v igro vstopi nova oseba in pritegne veliko pozornosti.

Tako kot v monogamni zvezi, je treba tudi v ne-monogamni, ljubosumje komunicirati, se o njem pogovoriti in najti rešitve, da se ne bi razraslo čez meje razuma.

Noben čustven odnos ni imun na ljubosumje, je pa treba ob njem hitro ter primerno reagirati.

Mit številka tri: Osebe, ki se odločijo za ne-monogamijo, se niso sposobne navezati na sočloveka

Resnica: Ljudje pogosto zmotno domnevajo, da je glavni razlog za ne-monogamna razmerja v tem, da se nekdo ni sposoben popolnoma predati drugi osebi in si zato vedno pušča odprta vrata ter več možnosti. 

Raziskovalka Amy C. Moors ta mit zavrača s spoznanji, da čeprav je ljudem, ki se težje navezujejo na druge, misel o ne-monogamiji privlačnejša, praviloma ne ukrepajo v to smer. Veliko pogosteje so v takšnih odnosih ljudje, ki z navezovanjem na druge nimajo težav.

Prav tako ni neobičajno, da osebe, ki so v ne-monogamnih zvezah, izkazujejo različne oblike navezanosti z različnimi partnerji. Ta kvaliteta tako nikakor ni izvzeta.

Mit številka štiri: Osebe v monogamnih zvezah so srečnejše od oseb v ne-monogamnih

Resnica: Raziskave dokazujejo, da so osebe v sporazumnih ne-monogamnih zvezah rahlo srečnejše od oseb v monogamnih razmerjih. Zadovoljstvo v razmerju je kompleksna spremenljivka, povezana tudi z obliko ne-monogamije.

Nekatere študije kažejo, da so svingerji in osebe v poliamornih zvezah bolj zadovoljni s spolnim življenjem od monogamnih oseb, tisti v odprtih zvezah na drugi strani manj.

Razlog za to morda tiči v tem, da je v odprtih zvezah večji poudarek na primarnem odnosu, ki je zato lahko bolj občutljiv na zunanje spolne partnerje, čeprav glede tega obstaja dogovor.

Tudi pri svingerjih je poudarek na primarnem odnosu, vendar se v spolne izkušnje izven njega hkrati vključujeta oba partnerja.

Mit številka pet: Sporazumni ne-monogamiji so bolj kot ženske, naklonjeni moški

Resnica: Takšna oblika zveze je lahko enako zadovoljujoča za oba spola. Se pa je treba zavedati, da če se en od njih, prav tako ne glede na spol, počuti primoranega v takšen odnos in želja po njem ne izvira iz njega, temveč iz želje ugajati partnerju ali celo iz strahu, da bi ga, če v ne-monogamni odnos ne bi pristal, izgubil, je razmerje obsojeno na propad.

Razlika glede spola se lahko pojavi in nekaterih ne-monogamnih zvezah z vidika, da velikokrat v odnosu še vedno glavno vlogo igra moški in se mu ženska podredi. 

A tudi za to ni pravila. Zadeva je lahko obratna in zavedati se je treba, da mora biti ne-monogamija vedno sprejeta po dogovoru, brez prisile, pogojevanja, izsiljevanja ali drugačne oblike manipulacije.

Le tako srečo prinaša vsem vključenim. Moškim in ženskam.

Povzeto po portalu Psychology today

Preberite še: Zaljubljeni možgani: Kako zaljubljenost vpliva na male sive celice

Morda vas zanima tudi: Tako spomini na bivšega partnerja lahko zaznamujejo trenutno razmerje