Zaljubljeni možgani: Kako zaljubljenost vpliva na male sive celice

Ko pomlad zabuhti v vsem sijaju, se prebudijo tudi možgani, natančneje tisti deli, ki so odgovorni za iskanje romantičnega partnerja. Spomladanska zaljubljenost torej ni zgolj mit, obstaja kar nekaj znanstvenih razlag, ki utemeljujejo, zakaj se v tem letnem času lažje zaljubljamo in hitreje podarimo srce kot v hladni in temačni zimi.

Zakaj je pomlad čas za ljubezen?

Dnevi postajajo daljši, obsijani so z vse toplejšim soncem, v telesu se poviša raven vitamina D. Vitamin D skrbi za močne in zdrave kosti, za dobro odpornost, spodbuja delovanje možganov in na splošno zagotavlja dobro počutje.

Kar pomeni, da pozitivno vpliva na razpoloženje, nas navdaja z optimizmom, polni smo življenjskega zanosa in tisti, ki iščejo ljubezen, so bolj optimistični ter odprti z vidika iskanja sorodne duše.

Daljši dnevi ob tem ustavijo nastanjaje melatonina v možganih, utrujenost je lažje premagljiva, sonce nas navdaja s pozitivizmom in nenadoma se zazdi, da je ponujenih nešteto priložnosti za iskanje tistega pravega.

Da, ko pride pomlad, je vse veliko lažje, kot kadar nas obdajajo mrak, mraz in turobno vreme.

Pogoji za zaljubljenost so torej idealni in nenadoma se vaše misli ukvarjajo samo še s tem, kdaj se boste znova srečali svojo simpatijo, razmišljate, kaj boste tedaj oblekli, kako se boste počesali, storili bi vse, da bi jo očarali in vaše telo prežema poželenje.

Zaljubljenost kot poplava hormonov

Skratka, zaljubljeni ste in že samo bežen očesni stik s predmetom poželenja vas dvige od tal, vaše telo pa preplavijo hormoni hipotalamusa: endorfini, ki poskrbijo za dobro počutje in oksitocin, pod vplivom katerega se hočete z nekom tesneje povezati.

V možganih se pospešeno sprošča še hormon dopamin, ki pri celotni zgodbi prav tako igra pomembno vlogo. Dopamin je del sistema nagrajevanja. Zaradi njega se ob še tako bežnem stiku s simpatijo počutite, kot bi zadeli na lotu, ker je občutek prijeten, v vas prebudi željo po tem, da bi se srečevala čim bolj pogosto.

Naslednji hormon, ki ima med zaljubljenostjo velik vpliv na obnašanje, je adrenalin. Ta se sicer tvori v nadledvični žlezi, a ima velik vpliv na možgane. Že zgolj misel na to, da boste morda srečali simpatijo je dovolj, da se količina tega hormona v telesu poviša. Dobesedno hrepenite po prisotnosti predmeta poželenja in v skrajnih primerih se ob zaljubljenosti lahko razvijeta celo paranoja in obsesija.

V tem primeru se raven serotonina v telesu nevarno zniža in je primerljiva z ravnjo, značilno za osebe z obsesivno-kompulzivno motnjo. Nizka raven serotonina povzroča depresijo, tesnobnost in težave s spanjem, pojavi se lahko celo fizična bolečina zato trditev, da ljubezen včasih boli, ni iz trte zvita. Zaljubljenost namreč res lahko povzroča fizično nelagodje.

Če pa ob srečnem razpletu celotne zgodbe druga stran čustva vrača in sta na isti valovni dolžini, hočeta drug ob drugem preživeti vsak prosti trenutek in takrat se pod vplivom vseh prej omenjenih hormonov počutita tako zelo zelo dobro.

Zaljubljenost kot visoko letanje in trdi padci

Biti zaljubljen, sploh, kadar druga stran čustva vrača, je neprecenljivo, žal takšno stanje ne traja večno. Gre za fazo razmerja, ko se zaljubljenca drug ob drugem počutita izjemno, sta dobesedno nora eden na drugega in se jima zdi vsak trenutek, ko sta ločena, nevreden življenja.

Gledata se skozi rožnata očala in ne vidita realne slike, temveč sliko, kakršno si želita in pričakujeta. Med fazo zaljubljenosti objektivnost močno šepa. Zaznavanje druge osebe tedaj obvladujejo hormoni in ti ne zagotavljajo ravno realne presoje.

Kako dolgo ta faza traja, je odvisno od posameznega para in partnerjev v njem, največkrat se konča po nekje 18 mesecih. Sproščanje endorfinov, adrenalina in dopamina se počasi umiri in ne, odnos zato ni obsojen na propad, nasprotno, iz njega se pod znatno blažjim vplivom hormonov lahko razvije trajna, stabilnejša in bolj globoka vez.

Ali pa se zaradi objektivnejšega pogleda na partnerja, njegovih ne tako lepih lastnosti in izzivov, ki jih prinaša življenje v paru, vse skupaj konča.

Nepredvidljiva ljubezen

Ne obstaja formula, po kateri bi lahko določili, katera zaljubljenost bo prešla v ljubezen in katera bo potem, ko se bo poplava hormonov umirila, umrla.

Nobenega zagotovila ni, da zaljubljenost bo ali ne bo prerasla v kaj več, je pa nekaj zagotovo: pričakovati, da bo začetna faza trajala v nedogled, je nerealno in dejstvo, da hormoni, ki jo obvladujejo, sčasoma izgubijo vpliv, ne sme biti razlog za obup in nesrečo.

Nasprotno, naj bo spodbuda za vlaganje v zvezo, ki lahko z vzajemnim trudom postane zrelo in stabilno razmerje. Ali, če za to ni volje, nastopi slovo. Odnosi se namreč odvijajo po svoji dinamiki in drugačno ne pomeni vedno tudi slabše.

Povzeto po portalu psychology today

Preberite še: 6 znakov, da ljubite napačnega

Morda vas zanima tudi: Zoran Milivojević: 80 odstotkov žensk tekmuje za 20 odstotkov moških