Menstrualna odsotnost: Ženskam dodatnih 36 prostih dni

Menstruacija je povsem normalen in običajen fiziološki pojav, ki je ključen za obstoj človeške vrste, a je v javnosti še vedno mogoče zaznati precej zadrege in sramu, ko pogovor naleti nanjo.

Kljub temu da jo doživlja skoraj polovica prebivalstva, je po mnenju Tjaše Franko iz društva Endozavest in Tonje Jerele asistentka na Fakulteti za družbene vede v vseh pomembnih družbenih aparatih še vedno zavita v molk. To ima tudi posledice za številne ženske, ki trpijo zaradi simptomov, ki jih s seboj prinaša mesečna krvavitev.

Da bi trpečim ženskam olajšala življenje v tistih dneh, je Španija kot prva evropska država februarja sprejela zakon, ki omogoča menstrualno odsotnost od dela.

V praksi je videti tako, da je enaka kot vsaka druga bolniška odsotnost, ženska mora k zdravniku, ki izda potrdilo, da je zaradi bolečin z dela odsotna tri dni na mesec. Sogovornice iz Španije so nam potrdile, da imajo zdravniki celo to možnost, da bolniško odsotnost predpišejo za leto vnaprej za tri dni na mesec.

185 glasov za, 154 proti: Zgodovinski zakon potrjen

»Zelo sem ponosna, da sem Španka in da je Španija sprejela tak zakon,« je na naše vprašanje, kako komentira, da je Španija za zdaj edina evropska država, ki je uvedla tak zakon, odgovorila igralka in političarka Carla Antonelli. Pred sprejetjem zgodovinskega zakona je bilo seveda nekaj pomislekov in negodovanja, predvsem med zaposlovalci. A 16. februarja 2023 je bil zakon s 185 glasovi za, 154 proti in tremi vzdržanimi dokončno potrjen.

»Podjetniki se bodo vedno pritoževali glede pravic delavcev, dviga minimalne plače, in tako je bilo tudi glede tega zakona. Mislijo, da se bo zaradi tega dvignila nezaposljivost, ker jih skrbi, da bodo delavci postali dražji, zato bodo primorani imeti manj delovne sile, kar bi pomenilo, da bi bolj obremenili preostale delavce, ampak to se seveda ne bo zgodilo. To se nikoli ne zgodi. Tako pač je, podjetja se vedno pritožujejo.«

Ta zakon pa ni edina sprememba v Španiji. Na isti dan so sprejeli tudi zakon, ki omogoča osebam, ki so starejše od 16 let, da brez dovoljenja staršev ali skrbnikov začnejo medicinske postopke za spremembo spola in brez zdravniškega potrdila spremenijo spol in ime na uradnih dokumentih.

V bolečinah trpi polovica žensk

Bolečo menstruacijo oziroma dismenorejo ima po besedah ginekologinje Martine Ribič Pucelj kar polovica žensk. Vzroki za blage ali zelo hude bolečine so lahko zelo različni.

»Kadar je vzrok v prekomernem izločanju prostaglandinov, to so hormonom podobne snovi, ki se med menstruacijo sprostijo iz maternične sluznice in mišice, govorimo o primarni dismenoreji, kadar pa so vzrok organske spremembe, kot je endometrioza, adenomioza, benigni tumorji maternice (miomi), kronični vnetni procesi in nekatere prirojene nepravilnosti rodil, pa govorimo o sekundarni dismenoreji.«

Vzroke sekundarne dismenoreje zdravniki odstranjujejo kirurško, če se to ne da, pa je treba poseči po zdravilih.

Med simptomi primarne dismenoreje, ki je najpogostejša, so močni krči v trebuhu, dodatno so prisotni glavoboli, težave s prebavo, utrujenost, bolečina in občutljivost v predelu male medenice, ki se širi v zgornji del stegen in križ, občutek napihnjenosti v trebuhu, bolečina v križu, slabost, bruhanje in celo omedlevica.

Pri spopadanju z bolečinami so po besedah Ribič Pucljeve najbolj učinkoviti nesteroidni antirevmatiki, ki vplivajo na vnetno reakcijo, ki je prisotna tudi pri endometriozi. »Pomembno pa je, da se zdravilo vzame pred začetkom menstruacije. Drugi način so pri ženskah, ki ne načrtujejo nosečnosti in nimajo kontraindikacij, hormonska zdravila, predvsem kontracepcijske tablete, ki zavrejo delovanje jajčnikov skozi ciklus in tako preprečujejo nihanje hormonov.

Žal nekatere ženske ta zdravila a priori odklanjajo, čeprav brez razloga. Res, da imajo vsa zdravila lahko tudi stranske učinke, a dolgoletne izkušnje kažejo, da na organizmu ne puščajo kakih škodljivih posledic.«

Pove še, da kljub temu, da nekateri prisegajo na naravne in alternativne metode, kot so joga, TENS, akupunktura, vroče kopeli in podobno, te nimajo znanstveno potrjenega nobenega posebnega učinka.

Slovenija po zgledu Španije?

V društvu Endozavest se zavzemajo, da bi Slovenija sledila zgledu Španije in implementirala zakon, ki bi ženskam omogočal plačano odsotnost z dela med menstruacijo, perimenopavzo ter pri težavah ob in po menopavzi.

V tej smeri tudi potekajo pogovori na pristojnih ministrstvih in Strokovnem svetu za enakost spolov v Sloveniji.

»Menstrualna odsotnost je nujen civilizacijski napredek na področju delavskih pravic in skrajni čas je, da jo implementiramo tudi v Sloveniji. Seveda pa ni dovolj samo implementacija odsotnosti ob menstruaciji, ampak mora biti ukrep umeščen v širše družbeno ozaveščanje o menstruaciji, reproduktivni pravičnosti in menopavznem obdobju,« sta zapisali Tjaša Franko in Tonja Jerele.

Pozivi društva in zgled iz tujine imajo očitno vpliv tudi na slovenske odločevalce. Na dan žena so namreč tri poslanke poslanskih skupin Levice, Gibanja Svoboda in SD, potem ko smo na njih naslovili vprašanja, ali bi podprli tak zakon, v državni zbor podale pobudo.

Poslanka Nataša Sukič (Levica) je s sopodpisnicama Lucijo Tacer (Gibanje Svoboda) in Meiro Hot vlado pozvala, naj pristopi k preučitvi ukrepov, ki bi zmanjšali neenakost na delovnem mestu glede na osebne okoliščine, zlasti uvedbo koriščenja bolniške odsotnosti z dela po zgledu Španije.

»Ko bomo v družbi zares odkrito in brez zavor naslovili menstruacijo in menopavzo ter (spre)govorili o menstruaciji in menopavzi kot zdravstvenem standardu, bomo s tem odpravili stigmo in z njo povezan sram ter del stereotipov, tabujev in posledično predsodkov, ki ženske v družbi diskriminirajo in iz njih ustvarjajo največjo družbeno manjšino,« je zapisala Sukičeva ob pobudo.

Vprašanja, ali bi podprli tak zakon, smo naslovili tudi na poslanski skupini SDS in NSi, a do zdaj njihovega odgovora nismo prejeli.

Brezplačni vložki in tamponi

Na Škotskem je lani začel veljati zakon proti menstrualni revščini, po katerem morajo lokalne oblasti in izobraževalne ustanove omogočiti, da so higienski proizvodi ob menstruaciji brezplačno na voljo vsem, ki jih potrebujejo.

Slovenska vlada je lani po pozivih k zagotovitvi brezplačnih menstrualnih pripomočkov v javnih ustanovah sporočila, da se z ukrepom strinja, a kako bi jih zagotovili, kdo bi jih financiral in kakšni so okvirni stroški, ni znano.

Preberite še: Menstruacijski cikel bi morale razumeti in uporabiti sebi v prid

Morda vas zanima tudi: Dr. Apolonija Bedina Zavec: To je edina stvar, ki dokazano pomlajuje in podaljšuje življenje