Melita, na pomoč! Čas si vzemite. Sicer si bo on vzel vas

Vedno bolj sem prepričana, da je ravno čas tista dobrina, ki nam je najbolj primanjkuje. No, vsaj večini nas, ki delamo, ki smo odgovorni pri svojem delu, ki smo perfekcionisti in hočemo, da je vedno vse in povsod narejeno tipitopi.

Ne bom hipokritska in bom pred vami priznala, da se tudi sama ukvarjam s tem, kako moj omejeni čas, ki ga imam točno 24 ur na dan, tako kot vi, čim bolj ustrezno porabiti za različne dejavnosti, ki me veselijo, in delovne obveznosti, torej delo v Svetovalnici, predavanja, pisanje člankov in predstavljanje mojih dveh knjigic. Včasih mi kakšen prijatelj reče, naj bom že kdaj bolj spontana, pa se zamislim, ker ko imam delo, res ne morem biti spontana in oditi iz pisarne, ker me je poklical ravno sredi dela, da greva na kavo. Svoj delovni čas moram razporejati glede ne razpoložljive termine za stranke, da vsakdo lahko pride čim prej na vrsto. Spontanost in več prostega časa imam rezervirano za vikende, ko me lahko prijateljica sname s kljuke, pa greva na izlet v neznano, če nimava drugih načrtov.

Kdaj ste sebe dali na prvo mesto

Kar želim poudariti, je dejstvo, da premalo cenimo vsak trenutek, ki ga živimo tukaj in zdaj. Kdaj ste se nazadnje ustavili v norem hitenju čez dan in se prebijali skozi vse obvezne obveznosti, se pogledali v ogledalo, predihali minutko ali dve ter tako napolnili možgane s kisikom, da bodo lažje delovali? Kdaj ste sebe dali na prvo mesto v vseh nalogah, ki jih morate opraviti čez dan? Nikoli, kajne? Ker vse drugo je bolj pomembno kot to, da si vzamete pol ure časa za sebe, za svojega dragega ali drago.

Preberite še: Melita, na pomoč! Dinamika sestavljene družine

Da ne govorim, koliko se res kakovostno in posvečeno ukvarjate s svojo čudovito in pametno mularijo. Bolj malo. Venomer težite, ali je domača naloga narejena, ali so plakati narisani, pesmica naučena. Po možnosti morate še sitnariti, kdaj bo mladi gospodič odnesel smeti, mlada damica pa posesala. Ali obratno.

Seveda se zavedam, da morajo biti smeti odnesene in stanovanje posesano, in je prav, da tudi otroci opravljajo svoje gospodinjske zadolžitve. Pa vendar, ali ne bi bilo bolje, da se enkrat za vselej zmenite, kaj kdo postori, da ne izgubljate dragocenega časa za pregovore in teženja, pa si tako prišparane minute pretvorite v bolj ljubečo medsebojno komunikacijo, ki lahko vodi v bolj umirjene družinske odnose.

Čas je res izjemno dragocena dobrina, ki je ni v izobilju. Tako meni kot vam teče peščena ura življenja, droben pesek se presipa, meni se ga je nabralo že za dobrih enainpetdeset let.

Praznike izkoristimo za razmislek

Mogoče pa je dojemanje časa povezano s staranjem? Ko sem bila mlajša, sem menila, da lahko vse naredim, premaknem, da imam časa na pretek in energije tudi. No, enako mislim in čutim še zdaj, s to razliko, da si zdaj postavljam prioritete, kaj mi je najbolj pomembno, kaj malo manj in kaj še manj, in v skladu s tem investiram čas v posamezne tako opredeljene naloge. Poskušam se naučiti in ozavestiti, da lahko živim zlagoma in bolj pozorno do svojih potreb, pa mi ravno tako ne bo nič pobegnilo. Kar mi je namenjeno, vedno najde pot.

Čas si vzemite. Sicer si bo on vzel vas. Slej ko prej, temu ne moremo uiti. No, ker so tukaj praznični dnevi in vzdušje, vam ponujam v razmislek odgovornost do razporejanja vašega časa. Kakšne časovnice ste si naredili v teh dneh? Kakšne zaobljube pripravljate za novo leto? Ali te vključujejo tudi več posvečenega časa vam samim in vašim najdražjim, pa brez pritiskov in prisile? Ko mi ljubeče ravnamo s svojim časom, nam začne vračati, tako da bolj svobodno živimo, ker lahko vse postorimo in se imamo pri tem čisto v redu, brez slabe vesti, seveda.

Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, Svetovalnica, www.svetovalnica.si