29.12.2021 ob 5:05 | Foto: Gettyimages, Instagram | Avtor: M. FL.
Korenje je po dostopni ceni na voljo vse leto. In prav je, da je na jedilniku v čisto vseh letnih časih. Vsebuje namreč veliko telesu prijaznih snovi, med katerimi izstopajo kalij, magnezij, kalcij, fosfor, mangan, železo, jod, vitamini A, E, F, H, B1, B2, B3, B5, B6, C in drugi.
Morda v shrambi ali v zamrzovalniku hranite tistega, ki ste ga pridelali sami. Če te možnosti nimate, si ga priskrbite v prodajalni ali na tržnici. Svežega ali zamrznjenega, bolje je izbirati pridelanega organsko, saj med rastjo iz zemlje črpa tudi pesticide in umetna gnojila, priporočata prehranski strokovnjakinji Amy Shapiro in Charlotte Marin, ki za Real Simple nizata več razlogov, zakaj pozimi jesti korenje vsak dan in tudi, zakaj ga ni dobro jesti preveč.
Korenje je nedvomno ena zdravju od, ko gre za zdravje oči, najbolj zaslužnih zelenjav. Bogato je z beta karotenom, ki se v telesu pretvori v vitamin A, ta je nepogrešljiv za zdravje organov vida, saj je njegov primeren vnos med drugim potreben za preprečevanje makularne degeneracije oziroma rumene pege.
"Pol skodelice (120 gramov) narezanega ali naribanega kuhanega ali surovega korenja je dovolj za primerno količino vitamina A za odrasle. Je pa priporočljivo korenje zaužiti v kombinaciji z zdravo maščobo, saj je vitamin A topen v njej," navaja Martinova.
View this post on Instagram
Ne samo, da skrbi za zdravje oči, vitamin A je nepogrešljiv tudi, ko gre za zdravje in lepoto kože. Več študij je pokazalo, da s karotenoidi bogata hrana niža tveganje za kožnega raka.
Vsakodnevno uživanje prej omenjene količine korenja je torej nepogrešljivo tudi za lepo in zdravo polt.
V 100 gramih korenja se nahajata dva grama vlaknin. Gre za mešanico topnih in netopnih vlaknin, obe vrsti koristita delovanju prebavil.
Kot pojasnjuje Shapirova, topne vlaknine upočasnjujejo praznjenje želodca in s tem podaljšujejo občutek sitosti. Netopne vlaknine skrbijo za dobro prebavo in preprečujejo zaprtje.
V njem je veliko kalija, minerala, ki je nepogrešljiv za uravnajvanje telesnih tekočin in tudi za pravilno delovanje srca ter zdravje krvnih žil.
V njem so zastopani še številni antioksidanti, ki prav tako skrbijo za zdravje srca. Omeniti gre še vlaknine, ki nižajo količino slabega holesterola v krvi ter na takšen način skrbijo za dober krvni pretok in seveda za zdrav srčno-žilni sistem.
View this post on Instagram
Korenje ima nizek glikemični indeks ter je zato idealno za diabetike. Stabilna količina krvnega sladkorja preprečuje še napade lakote, blaži željo po nezdravih prigrizkih ter ne spodbuja nihanja razpoloženja.
Kot rečeno, je za primerno količino vitamina A dovolj pol skodelice korenja na dan. Okusno je v solatah, juhah, pecivih, občasno si privoščite korenčkov sok. V slast gre kuhano in surovo, ni pa na dolgi rok dobro z njim pretiravati.
V tem primeru lahko pride do karotenemije. Gre za stanje, ko se v maščobah topen karoten kopiči v zunanjih slojih kože, zaradi česar se barva polti spremeni v rumeno oziroma oranžno. Pojav je zlasti opazen na dlaneh, podplatih, kolenih in nosu.
Stanje sicer ni nevarno in s zmanjšanjem količine korenja mine, je pa morda malo moteče.
Preberite še: Najbolj redilne zimske jedi
Morda vas zanima tudi: Znanstvenica s Harvarda opozarja: Ta živila uničujejo možgane
oddajte komentar