Kivi: Kdo ga sme in kdo ne sme jesti

Domovina sadeža, ki pod rjavim olupkom skriva sladko zeleno meso z drobnimi črnimi peškami, je Kitajska. Preden je zašel v Evropo, se je razširil na Novo Zelandijo, uspeva tudi pri nas in dozori pozno v jeseni. Praviloma je ob obiranju še trd in kisel, ob primerni hrambi pa se zmehča in postane dober za uživanje.

Kaj skriva v sebi?

V približno 150 gramov težkem plodu se nahaja 42 kalorij, 0,8 gramov beljakovin, deset gramov ogljikovih hidratov, 0,4 grama maščob, šest gramov sladkorja 2,1 grama vlaknin in dva miligrama natrija.

Kako vpliva na zdravje?

Kivi je odličen vir vitamina C, ki dokazano krepi odpornost, blaži posledice oksidativnega stresa, upočasnjuje staranje ter spodbuja celjenje ran. V enem kiviju je približno 53 miligramov vitamina C, kar je več kot v eni pomaranči.

V njem je prisoten kalij. Ta mineral je nepogrešljiv za uravnavanje telesnih tekočin in količine elektrolitov ter pozitivno vpliva na krvni tlak. V enem kiviju je denimo več kalija, kot v eni banani.

Pomanjkanje kalija se odraža z mišičnimi krči, utrujenostjo in izčrpanostjo, s povišanim krvnim tlakom, vrtoglavico, napihnjenostjo, zaprtostjo, stalno prisotno žejo ter suho kožo. Prav tako je primerna količina tega minerala povezana z nižjim tveganjem za srčno kap, z ohranjanjem gostote kosti in z nižjim tveganjem za ledvične kamne.

Ob tem je kivi bogat vir vlaknin in spodbuja prebavo ter znižuje količino slabega holesterola v krvi. Več raziskav je dokazalo, da je pri ljudeh, ki uživajo veliko vlaknin, nižje tveganje za debelost in za srčno-žilne bolezni.

Kivi se ponaša še s cinkom in folno kislino, tu so fitonutrijenti, denimo antioksidant lutein, ki ohranja zdravje oči. V njem je zastopan vitamin K in še druge telesu koristne snovi, med njimi serotonin, ki po navedbah znanstvenikov z medicinske fakultete v Tajpeju, pripomore do boljšega spanca.

Je užiten tudi olupek?

Olupek kivija tako, kot njegovo meso, vsebuje visoko koncentracijo hranljivih snovi, zlasti vlaken in vitamina E. V njem je celo več antioksidantov, kot v mesu sadeža. Res pa je, da je po teksturi in okusu neprijeten za uživanje.

A dlakavo površino je mogoče odstraniti s papirnato brisačo. Za uživanje kivija z olupkom so primerni manjši plodovi, ki imajo nežnejši olupek od večjih, prav tako izberite organsko vzgojene sadeže.

Kdo ne sme jesti kivija?

Primeren je za večino posameznikov, izjema so le tisti, ki so nanj alergični. Znaki alergije na kivi se odražajo kot srbenje v grlu, zatečen jezik, oteženo požiranje, slabost in kožni osip. Alergija na kivi je verjetnejša pri alergičnih na oreščke, avokado, pšenico, fige in makova semena.

V redkih primerih kivi upočasnjuje strjevanje krvi, zato se mu je priporočljivo izogibati pred kakršnokoli operacijo.

Koliko na dan

Količina kivijev na dan je odvisna od več dejavnikov, predvsem pa od starosti, zdravstvenega stanja in težave, ki jo z njim skušate odpraviti.

Od enega do treh sadežev je dovolj za primeren vnos snovi, ki jih dovaja telesu, piše Medical News Today.

Kako ga vključiti v prehrano?

Najboljši in najbolj zdrav je surov. Lahko je sestavina smutija, sadne solate in različnih sadnih sokov.

Morda vas zanima tudi: Je narobe, če jem zelenjavo, ne maram pa sadja? Jasen odgovor prehranske strokovnjakinje