Kako preverjanje simptomov na spletu ogroža zdravje

Lahko gre za osip na koži, za zbadanje v kolenu ali glavobol, ki vztraja in vztraja. Iz zaskrbljenosti, radovednosti, iz zadrege ali zaradi strahu pred klicem v ambulanto se, tako kot mnogi drugi, zatečete k priljubljenemu načinu diagnostike v sodobnem času: k spletu.

Čeprav že veste, da to res ni najboljša pot, saj so rezultati takšnega raziskovanja velikokrat prav strašljivi, se je praktično nemogoče ustaviti. Vi pa ste po prebranem le v še večji stiski in tesnobi.

Leta 2019 so v Združenih državah Amerike, natančneje v časopisu Public Health Reports, objavili podatke, po katerih kar 74 odstotkov odraslih Američanov informacije o simptomih ter morebitnih diagnozah prej, kot pri zdravniku, poišče na spletu.

Nobeno presenečenje ni, da prebivalci na drugi strani Atlantika s tega stališča niso izjeme in tudi ne, da je samo-diagnosticiranje s pomočjo spleta doživelo razcvet med pandemijo kovida.

Naprej: 18 odstotkov Američanov (kar je približno 60 milijonov) se pri zdravljenju naslanja zgolj na takšne in drugačne spletne platforme ter družabna omrežja.

"Živimo v dobi, ko vsi hočemo vse takoj in ko imamo podatke lahko v trenutku na dosegu roke. Vendar je preverjanje simptomov, še posebej, če ne poiščete tudi mnenja zdravnika, lahko zelo spolzek teren, na katerem prednjačijo dezinformacije in neutemeljeni strahovi," je povedala zdravnica Maggie Williams iz Scottsdaleja v Arizoni.

Nedosledni podatki

Največja pomanjkljivost tovrstne samodiagnoze so dvomljiva kvaliteta in nepreverjeni viri informacij. Na internetu lahko dobesedno vsak objavi vse, kar znatno poveča možnost za napačne informacije in za zavajanje.

Velika je tudi možnost, da nekoga iskanje zanese na stare strani z neaktualnimi podatki ali na blog posameznika na družabnih omrežjih.

Tudi znanstvene in preverjene spletne strani nimajo dovolj možnosti, da bi lahko iz konteksta določile pravo diagnozo. Vsak posameznik je namreč zgodba zase in njegovo stanje je pogojeno s specifičnimi lastnostmi, kot so družinska zgodovina, genetika, način življenja in podobno.

"Mnogi fizični in mentalni simptomi so prav tako znaki najrazličnejših možnih bolezni. Iskalni nizi, kot so glavobol, bolečina v prsih in podobni lahko navržejo rezultate, ki povzročijo veliko zaskrbljenosti in panike zaradi strahu pred tumorjem na možganih ali srčne kapi, čeprav gre lahko v resnici le za dehidracijo ali za pomanjkanje kondicije.

Ljudje smo pač takšni, da si naslikamo najhujši možni scenarij," je pojasnila zdravnica in dodala: "Obremenjeni z njim plačamo še čustven davek."

V nadaljevanju prej omenjene raziskave je namreč 40 odstotkov vprašanih, ki so simptome preverjali na spletu, povedalo, da so se potem počutili še slabše.

"Na drugi strani lahko nekdo po zaslugi spleta dobi občutek lažne varnosti in simptomov ne jemlje dovolj resno. Zato je v vsakem primeru najboljša pot posvet z zdravnikom."

Kiberhondija

Kiberhodrija je ena od oblik anksiozne motnje. Gre za vrsto hipohondrije, njena osnovna značilnost je pretirana uporaba interneta za raziskovanje simptomov ter medicinskih stanj, kar se v končni fazi odraža z visoko stopnjo tesnobnosti.

"Pogosto se zgodi, da preverjanje simptomov preraste v obsesijo, v stalno iskanje novih znakov bolezni in v potrjevanje teh z zapisi na spletu.

Osebe, ki trpijo za to motnjo, ne verjamejo zdravniku, so tudi po njegovi diagnozi prepričane, da je z njimi nekaj hudo narobe in iščejo dokaze za to. Vse to pri njih vodi v ogromno zaskrbljenost in stres," je še povedala Williamsova.

"Kiberhondrija lahko ovira vsakodnevno funkcioniranje in mentalno zdravje. So primeri, ko osebe postanejo tako zaskrbljene, da se po nepotrebnem naročajo pri zdravniku, ki mu, v končni fazi sploh ne verjamejo."

V časopisu Comprehensive Psychiatry so leta 2020 objavili podatke, ki so pokazali, da se 40 odstotkov oseb, ki trpijo za kiberhodrijo, vključuje v pogoste konzultacije z zdravniki in specialisti, ob tem še vedno obsesivno preverjajo podatke na spletu.

Kako preprečiti kiberhodrijo?

Ni treba, da za preverjanje zdravja prenehate uporabljati internet. "Obstaja veliko strani, ki imajo natančne, preverjene in verodostojne podatke," je povedala Williamsova, a hkrati opozorila, da je to treba obvezno dopolniti z mnenjem zdravnika, ki bo upošteval vse mogoče vidike posameznikovega zdravja.

"Le na podlagi specifične situacije posameznika, določenih testov in preiskav je mogoče postaviti natančno diagnozo in po potrebi predpisati zdravljenje, ki bo pomagalo.

Osebni stik z zdravnikom je nekaj povsem drugega kot brskanje po nepreverjenih informacijah na spletu."

Povzeto po portalu goodhousekeeping.com

Preberite še: Fizični simptomi depresije: Ko telo izraža notranjo stisko

Priporočamo tudi: Stanovanje je najbolje očistiti po tem zaporedju

Morda vas zanima tudi: Nina Osenar Kontrec: Niti las si nisem bila sposobna umiti, enkrat mesečno mi jih je mama