Pazljivo na spletu: kaj so »deep fakes« in kako ukrepati, če postanete žrtev

Žrtev spletnega trpinčenja je vsak osmi mladostnik.

4.4.2022 ob 9:44 | Foto: GettyImages | Avtor: Š. R.

Pazljivo na spletu: kaj so »deep fakes« in kako ukrepati, če postanete žrtev

Goljufije, prevare, zavajanje, neresnične vsebine. Vse to in še številne druge nevarnosti danes na nas prežijo na spletu. Lahke tarče so pri tem zlasti otroci in mladostniki. Ti potrebujejo podporo staršev, predvsem pa prave informacije, da bodo lahko prepoznali neresnične in zavajujoče vsebine na spletu.

»Velik del komunikacije odraščajočih mladostnikov poteka preko družbenih omrežij in aplikacij za hitro sporočanje, ki omogočajo visoko stopnjo anonimnosti in s tem večjo možnost nasilnih dejanj in objave škodljivih vsebin. Po podatkih zadnje raziskave HBSC iz leta 2020 je bilo 12,7 % mladostnikov žrtev spletnega trpinčenja vsaj enkrat v preteklih nekaj mesecih. Podoben odstotek je pokazala tudi predhodna raziskava HBSC iz leta 2018, kar pomeni, da je žrtev spletnega trpinčenja vsak osmi mladostnik,« pojasnjuje Anja Strmšek, zdravnica iz Območne enote Celje NIJZ.

Kot opažajo, so med neprimernimi, nezakonitimi in zavajajočimi spletnimi vsebinami posebej problematični t.i. »deep fakes«. Gre za preoblikovane videoposnetke, ki lahko združijo obraz ene osebe in telo druge osebe oziroma priredijo njen govor. Otroci in mladostniki lahko preko tovrstnih zlorab postanejo žrtve nadlegovanja. 

Kako ukrepati, če postanete žrtev spletne zlorabe?

Mladi naj v primeru, če na spletu postanejo žrtve nadlegovanja ali izsiljevanja sledijo pravilu petih korakov, ki ga priporočajo v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout:

1. najprej naj shranijo dokaze, na primer naredijo zaslonsko sliko oziroma »screenshot«,

2. osebi pa naj ne odgovarjajo,

3. osebo naj blokirajo,

4. prijavijo naj neprimerno vsebino (možnost Report), na podlagi katere lahko moderatorji družbenih omrežij neprimerno vsebino odstranijo,

5. čim prej naj o svoji izkušnji spregovorijo z odraslo osebo, ki ji zaupajo.

Več opozoril in priporočil za varno in sproščeno spletno izkušnjo ter vsebin o spletnih aktivnostih lahko tako mladostniki kot starši preberejo TUKAJ.

Zakonska ureditev glede objav vplivnežev

V obdobju odraščanja mladostniki iščejo in oblikujejo lastno identiteto tudi skozi primerjave z drugimi ljudmi, vrstniki in vzorniki. Slednje se odvija tudi na spletu. 

 

»Danes vzorniki niso več le zvezdniki iz tujine, temveč stopajo v ospredje običajni ljudje, ki so na svojih profilih uspeli pridobiti dovolj podpornikov in sledilcev ter na ta način prejeli neformalni naziv spletni vplivneži - morda so bolj poznani kot 'influencerji'.

Njihove objave so običajno močno olepšane in se poskušajo približati lepotnim trendom družbenih omrežij, ki so idealizirani. Naši mladostniki torej spoznavajo idealizirano podobo o svetu, točno v obdobju, ko se sprašujejo, kdo so in kaj je v njihovem svetu vredno,« pravi Tilen Hočevar, strokovnjak iz Centra Logout Celje, in še poudaril:

Spletni vplivneži se vse pogosteje odločajo za sodelovanje z različnimi podjetji. 

»V številnih oglasih vplivneži prikrito nagovarjajo otroke in mladostnike, ki se posledično znajdejo pod pritiskom, da bi 'morali' imeti oglaševane izdelke, če želijo biti v stiku s trendi, podobni drugim in sprejeti. Prikrito oglaševanje zlorablja pomanjkanje kritične presoje in življenjskih izkušenj otrok in mladostnikov. Tveganj ne zmorejo prepoznati in se pred njimi zaščititi,« je Hočevar tudi opozoril, da v Sloveniji potrebujemo zakonsko ureditev označevanja obdelanih fotografij in sponzoriranih objav spletnih vplivnežev.

Zakonodajno pobudo (po zgledu dobrih praks iz Francije in Norveške) sta že naslovila Center Logout in Mladinska zveza Brez izgovora.

Mladi lahko zmanjšajo negativni vpliv družbenih omrežij, tako da:

  • prenehajo slediti osebam, za katere opažajo, da jih njihove objave spravljajo v slabo voljo ali povzročajo dvome o sebi;
  • spremljajo le vplivneže, ki so večinoma pozitivni in realni, delijo kdaj tudi kakšne manj lepe trenutke in zgodbe, sprejemajo različnost in drugačnost;
  • sledijo profilom, ki so informativni in izobraževalni;
  • si nastavijo opomnik na družbenem omrežju (npr. na 30 min), ter si na ta način postavijo dnevno omejitev uporabe;
  • upoštevajo digitalni post in se občasno – na primer na izbrani dan v tednu – odklopijo od družbenih omrežij
  • krepijo svojo pozitivno samopodobo – prepoznavajo stvari, ki so jim všeč na njih samih, prepoznavajo svoja močna področja in lastnosti, na katere so pri sebi ponosni in so zanje hvaležni;
  • se zavedajo, da vrednost posameznika ni merjena v številu všečkov ali sledilcev na družbenih omrežjih in da so mnoge fotografije na družbenih omrežjih obdelane s programi ali različnimi filtri;
  • se o občutkih, ki jih doživljajo med uporabo družbenih omrežij, pogovarjajo s starši, prijatelji in drugimi zaupanja vrednimi ljudmi.

Preberite še: Sanda Škoro: Zaljubljena sem v potenciale, ki jih imamo ženske

Morda vas zanima tudi: Šokantna zgodba o prevarantu s Tinderja (ženske oškodoval za kar 10 milijonov evrov)


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)