Kako dvigniti samozavest in izboljšati svojo samopodobo?

Ne zaupamo si, dvomimo v sebe, svoje darove, se sprašujemo, če smo dovolj dobri.

Želimo si, pa ne upamo narediti koraka v neznano. Morda nekje v sebi celo verjamemo, da drugi lahko mi pa ne. Pa je res tako? Smo res rojeni pod nekakšno "nesrečno zvezdo" ali brez samozavesti in bo tako ostalo celo življenje?

Dobra novica je, da nič od tega ne drži. Svojo samozavest in samopodobo lahko vedno izboljšamo tako, da začnemo delati na sebi. 

Globoka zaskrbljenost, dvomi o sebi, odvisnost od zunanje potrditve (drugih ljudi), strahovi, izogibanje novim, neznanim stvarem in novim izzivom (čeprav si želimo), skrbi, kaj si drugi mislijo in kako se bodo drugi odzvali, lahko tudi izogibanje socialnim stikom in pozabljanje na sebe in svoje potrebe, je le nekaj znakov, ki kažejo, da sta naša samozavest in samopodoba okrnjeni.

A kot smo že rekli, vedno se lahko odločimo za spremembo. 

Samozavest ni enako aroganca

Na tem mestu je pametno izpostaviti tudi pomembno razliko med pristno samozavestjo in aroganco. Med njima je sicer zelo tanka meja in na prvi pogled hitro lahko aroganco zamenjamo za samozavest.

Pa vendar, aroganca ni prava samozavest. Resnična samozavest prihaja iz notranjega občutka zaupanja in vere vase.

Zaupamo v sebe in svoje sposobnosti, lastnosti, kvalitete. Aroganten posameznik sebe in svoje sposobnosti doživlja kot superiorne (je boljši od drugih). Resnično samozavesten človek se nikoli ne primerja z drugimi. In to je ključna razlika med samozavestno in arogantno osebo.

Kaj že danes lahko naredimo za boljšo samopodobo in samozavest?

Nizka samozavest in samopodoba imata pogosto izvor že v otroštvu. Otroci so namreč kot gobe, ki v sebe vsrkajo vse negativno in pozitivno, kar slišijo od drugih (staršev, učiteljev, sovrstnikov itn.) in to ponotranjijo.

Kasneje rečemo, da imamo to v podzavesti in usmerja naše življenje ter odnose. Če ste ugotovili, da sta samozavest in samopodoba vaši šibki točki, si lahko pomagate s prvimi koraki -  spodnjimi predlogi.

Začnite skrbeti zase in dobro počutje

Skrb zase je tesno povezana z dobro samopodobo in samozavestjo. Žal, pa je danes že naš življenjski slog takšen, da nas odvrača od skrbi zase, saj smo tako obremenjeni z vsakdanjimi obveznostmi in dražljaji od zunaj, da pozabimo na najbolj pomembno osebo v svojem življenju – na sebe.

Razdajamo se, delamo, se dokazujemo, tečemo od točke A do B, pozabimo pa na sebe.

Prav zato si vsak dan, od danes naprej, nekaj časa odtrgajte le zase in prepoznavanje svojih resničnih čustev, potreb, želja itn.

Začnite spoznavati svoj notranji svet in raziskovati, kaj v vas prebuja prijetne in neprijetne misli ter občutke (pišite dnevnik le-teh) - ne glede na to, kako zaposleni ste, lahko umestite v svojo dnevno rutino tudi prakso čuječnosti (za začetek lahko npr. 10 minut vsak dan).

Naj vas k temu spodbudi tudi informacija, da so vpliv čuječnosti pod drobnogled vzeli tudi različni znanstveniki, ki vedno znova odkrivajo izjemno dobrodejne učinke redne prakse.

Študije namreč kažejo, da se s čuječnostjo lahko naučimo uravnavati stres, zaskrbljenost ter svoje misli in čustva. Vse to seveda dviguje in krepi tudi samozavest.

Poskrbite za svojega notranjega otroka

Notranji otrok je tisti del v nas, ki nosi vse (čustvene) izkušnje, ki smo jih doživeli kot otroci. Prijetne in neprijetne. Je najbolj iskreni del nas. Notranjega otroka najlažje prebudimo in negujemo z igrivostjo, smehom, lahkotnostjo.

Nanj v odrasli dobi pogosto popolnoma pozabimo in takrat postanemo rigidni, morda celo otopeli brez prave volje do življenja. Spomnimo se, torej na našega notranjega otroka – kaj smo radi počeli, ob čem nam je zaigralo srce?

Morda notranji otrok potrebuje tolažbo, ljubezen? Delo z notranjim otrokom je sicer izjemno dragoceno tudi pri celjenju čustvenih ran. Bodite prijazni do sebe in otroka v sebi.

Raziskujte svoje darove in talente

Ko pridemo v stik s svojim notranjim otrokom, se pogosto spomnimo tudi svojih talentov in darov. Verjetno ste že slišali poved „spomni se, kaj si želel početi kot otrok in odkril boš svoje poslanstvo“.

A morda smo kot otroci slišali, da to ni mogoče, kar si želimo početi, da sanjamo, da nismo dovolj sposobni, da življenje ni takšno, da idealiziramo, morda okolica ni prepoznala naših želja itn. V tem primeru smo verjetno izgubili vero in stik s svojimi najglobljimi hrepenenji.

A če si danes le dovolimo, to zopet lahko obudimo in začnemo mi razvijati zaupanje in vero v sebe in svoje darove. Morda smo želeli slikati, peti, drsati, plesati ... Vse to danes lahko počnemo. Zase.

Ko obudimo iskrico otroka v nas, naše življenje postaja zopet polno, veselo, lahkotno. In vse to krepi našo samopodobo, samozavest in pozitivno naravnanost do življenja.

Ena od možnosti za bolj poglobljeno delo na sebi je tudi transpersonalna hipnoterapija, ki je nastala kot podaljšek transpersonalne psihologije (ki sestavlja štiri komponente: psihoanalitično, vedenjsko, humanistično in transpersonalno psihologijo).

Z njo naslavljamo in razrešujemo (podzavestne) vsebine, ki posamezniku danes povzročajo različne težave (travme, strahove, depresijo, tesnobo, težko doživljanje okolice in sebe, prekomerna teža, težave v odnosih, različne odvisnosti …).

Napisala: Mojca Koprivnikar, mojcakoprivnikar.si

Mojca Koprivnikar je vzgojiteljica predšolskih otrok, transpersonalna hipnoterapevtka (+hipnoza), certificirana angelska učiteljica in certificirana učiteljica programa Transformirajte svoje življenje iz Šole Diane Cooper (Diana Cooper School of White Light), Eternal Light Healer® in profesionalna sprostitvena terapevtka po metodi SNHS. Pri Mark Wolynnu, priznanemu terapevtu in avtorju knjižne uspešnice Podedovane družinske travme, je opravila izobraževanje za delo z metodo Podedovana družinska travma.