Je gob letos res toliko zaradi večje radioaktivnosti?

Letos je za gobarje izjemno leto. Tudi tisti, ki ne gobarijo, ne morejo spregledati dejstva, da je po gozdovih ogromno takšnih in drugačnih gob.

Ko smo pred časom na našem portalu objavili zgodbo bralke, ki je med sprehodom naletela na nenavadno prašnico, je bil odziv na prispevek velik in v naše uredništvo je pisalo več bralcev ter nas opozarjalo, da bi lahko bila letošnja bogata sezona posledica povečanega radioaktivnega sevanja.

Temu pripisujejo še gobe izjemne velikosti in dejstvo, da so te le redko črvive, kar naj bi bilo opaziti tudi po jedrski nesreči v Černobilu leta 1986.

Ozadje dobre letine je ...

Z vprašanjem, kolikšna je verjetnost, da bi bila letošnja bogata bera teh gozdnih plodov res posledica povečanega sevanja, smo se obrnili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, od koder smo nam posredovali odgovor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR):

"UVHVVR vsako leto izvaja monitoring živil, izbor živil, ki se vključujejo, pa rotira. Letos smo tako v vzorčenje vključili šampinjone, vzorec je bil skladen.

Radioaktivnost živil je sicer posledica kontaminacije okolja. Po nam znanih podatkih je stopnja onesnaženosti (radioaktivnosti) okolja v letošnjem letu primerljiva stopnji onesnaženosti iz prejšnjih let.

Na podlagi navedenega razlogov za povišano stopnjo radioaktivnosti gob ni. Tudi rezultati ostalih vzorcev živil, ki so bila vzorčena v okviru monitoringa, ne kažejo odstopanj v primerjavi s prejšnjimi leti."

Odgovor so nam posredovali tudi iz Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV)

"Uprava RS za jedrsko varnost skupaj z drugimi pristojnimi organi, redno spremlja ravni sevanja v okolju v okviru letnega programa monitoringa radioaktivnosti v življenjskem okolju.

Program obsega meritve okolijskih vzorcev (zrak, tla, površinske vode, padavine, lesni peleti in les za kurjavo) v pristojnosti URSJV, hrane in pitne vode (v pristojnosti Uprave RS za varstvo pred sevanji - URSVS) in krme (v pristojnosti Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin – UVHVVR).

V preteklih letih so bile analizirane tudi gobe, slovenskega porekla in iz uvoza. Izmerjene vrednosti v nobenem primeru niso odstopale od običajnih, pooblaščeni strokovnjaki varstva pred sevanji pa so na podlagi meritev ocenili tudi prispevek k obsevanosti prebivalstva kot zanemarljiv.

Na URSJV ne moremo ugotavljati, zakaj je letošnja sezona gob tako obilna, vendar zagotovo vemo, da sevanje ne povzroča pospešene rasti in ne ščiti gob pred črvi.

Lahko le domnevamo, da tovrstne trditve izhajajo iz preteklih izkušenj, kot je nesreča v Černobilu leta 1986, ko je zbiranje in uživanje gob bilo prepovedano.

Gobe, tako kot nekatere druge organizme (lišaji, alge), imenujemo bioindikatorji, ker v sebi akumulirajo več radioaktivnih snovi  kot druge rastline. V običajnih razmerah to ne pride posebej do izraza, vendar bi se v primerih, ko bi bile ravni radioaktivnega onesnaženja v okolju znatno povišane, posledično zelo povečale koncentracije radionuklidov v gobah.

V primeru morebitnega povečanja ravni radioaktivnega sevanja v okolju, na katerega bi nas v vsakem primeru opozorila mreža avtomatskih merilnikov sevanja, bi pristojni organi o tem nemudoma obvestili javnost in, če bi meritve to potrdile, izdali priporočila ali prepovedi glede uživanja in uporabe sveže hrane z vrtov in polj ter živalske krme, prav tako pa tudi svežih gob, drugih gozdnih sadežev, deževnice ipd."

Vedno previdno in zmerno

Brez skrbi torej, letina je letos samo dobra. Je pa res, da kljub temu, da ni posledica povečane radioaktivnosti, z gobami, čeprav so načeloma zdrave, ni dobro pretiravati.

Kajti, kot na svoji spletni stani navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ):  "Priporočljivo je zmerno uživanje gob, kot dodatek k različnim jedem, vendar je treba skrbno pretehtati oziroma dobro poznati vrste gob, ki jih uživamo, kajti številne med njimi so strupene."

Treba je dodati še, da so v nekaterih primerih lahko strupene tudi gobe, ki so sicer užitne. Na določenih področjih v Sloveniji se namreč v njih kopičijo težke kovine, ki jih gobe med hitro rastjo srkajo iz okolice.  Pojav je značilen za območja, kjer je prisotna težka industrija in za področja ob prometnicah ter tovarnah.

"V vsakem primeru je treba gobe, ki jih nabiramo, dobro poznati in nikoli ni z njimi dobro pretiravati, ob sumu na zastrupitev pa moramo čim prej obiskati zdravnika, saj je s pravočasno terapijo mogoče preprečiti hujše posledice," še piše na spletni strani NIJZ.

Preberite še: Ozimnica: Najboljši načini shranjevanja gob (in kako dolgo so zamrznjene ali posušene uporabne)

Morda vas zanima tudi: Na dan prišel srce parajoč prizor s pogreba kraljice Elizabete II.